Politicov kolumnist: Evropa je v vojni z Rusijo, pa če ji je to všeč ali ne

»Vdori dronov v poljski, romunski in estonski zračni prostor v zadnjem mesecu poudarjajo širši cilj Moskve: razdeliti Evropo in ZDA, oslabiti javno podporo odločnim vojaškim akcijam in končati podporo celine Ukrajini,« v kolumni Z druge strani luže za bruseljski časnik Politico piše nekdanji ameriški veleposlanik pri Natu in predsednik Chicago Council on Global Affairs Ivo Daalder. 

Kot piše, Evropa ruske grožnje doslej ni jemala dovolj resno. Na rusko agresijo je gledala kot na nekaj, na kar se odgovori s povečevanjem obrambnih zmogljivosti in občasnimi javnimi obsodbami Rusije. »V bistvu Evropa Moskvi ni naložila nobenih stroškov, in to je napaka,« piše Daalder in nadaljuje, da je Rusija prav zato v zadnjih treh letih stopnjevala svoje napade na Evropo. 

»To je cilj prikrite vojne proti Evropi«

»Rusija preprosto nima sredstev, da bi si Ukrajino popolnoma podjarmila s silo,« je pred dnevi dejal šef britanskih obveščevalcev MI6 Richard Moore. »Drži, Rusi na bojišču nadaljujejo, vendar s polžjim tempom in z velikimi stroški, Putinova vojska pa je še vedno daleč od prvotnih ciljev invazije. Putin je ugriznil več, kot lahko prežveči,« ocenjuje Moore.

Daalder se strinja in dodaja, da lahko Moskva sedaj svoje cilje doseže le, če Evropa okrni evropsko podporo Ukrajini in nato izkoristi razdor med državami Nata. »To je cilj njene prikrite vojne proti Evropi.«

Iz poročila Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) izhaja, da se je v letu 2023 početverilo število ruskih napadov na evropske cilje, povezane s prevozom vojaške pomoči Ukrajini. Število napadov se je nato v začetku leta 2025 zmanjšalo, kar sovpada z vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo. Moskva je ob tem verjetno ocenila, da bo novi predsednik zmanjšal ameriško podporo Ukrajini, kar se je tudi v resnici zgodilo. 

Neomajna evropska zavezanost

»Čeprav so ZDA spremenile smer, je evropska zavezanost Ukrajini ostala neomajna in se celo povečala – ključne evropske države zdaj resno razpravljajo o namestitvi znatnih varnostnih sil v Ukrajino po koncu vojne, poleg tega številne vlade v Ukrajino pošiljajo velike količine orožja, kupljenega od ZDA,« priznava kolumnist. 

»Soočen s takšno neomajno zavezanostjo Putin sedaj še bolj pritiska,« opaža pisec. Po srečanju ameriškega in ruskega voditelja na Aljaski je prišlo do eskalacije ruskih napadov na Ukrajino, Putin pa se je ob tem z vdori v evropski zračni prostor odločil preizkusiti še Evropo in Nato. 

Za vključitev Nata

Daalder nato naniza tri ukrepe, s katerimi bi se Evropa morala odzvati. Med drugim podpira predlog poljskega zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega, ki se zavzema za razširitev obrambe Nata s prestrezanjem brezpilotnih letal in raket nad ukrajinskim ozemljem. 

Drugi ukrep bi bil, da se jasno pove, da bo vsak nadaljnji ruski vdor v evropski zračni prostor vodil do vojaške akcije, namenjene uničenju ali onemogočanju sistema, ki krši pravila. Kot tretji ukrep pa Američan predlaga, da bi morala Evropa Ukrajini zagotoviti zmogljivosti za napad na kritična logistična vozlišča v Rusiji. »Kijev je izdelal brezpilotne letalnike dolgega dosega in zdaj zaključuje razvoj balističnih raket, ki so že zadele ruske energetske in druge objekte. Celina bi lahko pri teh prizadevanjih pomagala z bolj dovršenim orožjem in podporo,« navaja. 

Zapis zaključuje z mislijo, da je Evropa v vojni z Rusijo, pa če ji je to všeč ali ne. »Skrajni čas je, da to realnost priznamo in ustrezno ukrepamo.«