Politicovi preiskovalni novinarji so ugotovili, da je slovensko hčerinsko podjetje Kontrona prek svoje ruske podružnice Iskra Technologies konec leta 2023 v Rusijo izvozilo za 3,5 milijona telekomunikacijske opreme, čeprav so takrat že veljale sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.
Po pisanju Politica gre za večstoritveno vozlišče SI3000 z dvojno rabo, ki lahko spremlja in prestreza komunikacijski promet. Gre proizvod, ki ga je razvilo podjetje Iskratel, ki ga je avstrijski Kontron je leta 2020 kupi za 7,5 milijona evrov.
Omejitev izvoza napredne tehnologije in tehnologije z dvojno rabo v Rusijo je sicer začela veljati junija 2023.
Matično podjetje je v odgovorih na vprašanja Politica navedlo, da so bile pošiljke, ki so vključevale visokotehnološko blago in blago z dvojno rabo, dovoljene zaradi izvoznih dovoljenj, ki jih je pred uvedbo sankcij izdala slovenska vlada. Po uveljavitvi 11. svežnja sankcij junija 2023 je družba ustavila vse nove pošiljke in dobavljala le že odobrene izvozne pošiljke v skladu z izdanimi izvoznimi dovoljenji, so še pojasnili.
Sankcije za izdelek z dvojno rabo
Sankcije EU za tehnologijo z dvojno rabo naj bi veljale za vse nove in obstoječe pogodbe, tudi tiste, ki so bile podpisane pred začetkom veljavnosti sankcij. Vendar pa vključujejo nekaj posameznih izjem za kibernetsko, reševalno in medicinsko tehnologijo, pri čemer naj bi podjetja za izpolnitev teh naročil pridobila dovoljenje države članice EU, kjer imajo sedež, še navaja Politico.
Kontron po pisanju Politica poudarja, da je od začetka vojne v Ukrajini znatno zmanjšal svoje investicije v Rusiji. Je pa na ruskem trgu še vedno prisoten preko Iskre Technologies, ki je od konca leta 2024 na seznamu podjetij, za katera veljajo sankcije.
Slovenska podružnica Kontrona je glede na podatke, ki jih je pridobil Politico, še vedno 48,4-odstotna lastnica Iskre Technologies. Kdo je lastnik preostalih 51,6 odstotka tega podjetja, pri Kontronu niso želeli razkriti, še piše spletni medij.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill je za Politico dejal, da komisija ne komentira posameznih primerov kršitev sankcij. Je pa poudaril, da so tako za izvajanje sankcij kot za ugotavljanje kršitev in kaznovanje odgovorne države članice.
