Umor konservativnega aktivista Charlieja Kirka med sredinim govorom na univerzi v Utahu je naslednje dejanje političnega nasilja v Združenih državah, ki se je v zadnjem času znatno povečalo. Že samo predsednik Donald Trump, čigar glasni podpornik je bil tudi sam Kirk, je bil med lansko kampanjo dvakrat tarča atentata. Ob streljanju nanj med julijskim shodom v Pensilvaniji so ga od smrti ločili centimetri, septembra pa so ob njegovi posesti na Floridi aretirali 59-letnega Ryana Routha, ker naj bi snoval atentat na predsednika. Tarče so tudi demokrati, junija, denimo, je moški v Minnesoti ubil predsednico kongresa te zvezne države Melisso Hortman in njenega moža ter ranil senatorja Johna Hoffmana in njegovo soprogo. Aprila pa je moški vdrl v rezidenco demokratskega guvernerja Pensilvanije Josha Shapira in z molotovko zanetil požar, medtem ko je družina spala. Na srečo so jo odnesli brez poškodb.
Zadnjih pet let izrazit skok
V ZDA so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležili približno 150 politično motiviranih napadov, kar je skoraj dvakrat več kot v enakem obdobju lani, je za agencijo Reuters povedal Mike Jensen, raziskovalec na univerzi v Marylandu, ki preučuje zgodovino tovrstnih dejanj v zadnjih petdesetih letih. »Mislim, da smo se znašli na zelo nevarni točki, ki bi se zlahka stopnjevala v bolj razširjene državljanske nemire, če tega ne preprečimo,« je dejal Jensen. Policija, ki varuje ameriški kongres, je denimo lani zabeležila največ groženj kongresnikom v zgodovini.
Vendarle trend ni čisto nov. Tudi v letih pred letošnjim in lanskim se je zgodila vrsta primerov odmevnega političnega nasilja, od vdora v hišo demokratske predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi do streljanja na republikanske kongresnike, ki so se pripravljali na tekmo bejzbola. In seveda vdora v kongres leta 2021. Ameriški center za strateške in mednarodne študije (CSIS) je ugotovil, da se je število napadov in poskusov napadov na politike izrazito povečalo v zadnjih petih letih, ko so jih našteli skoraj trikrat več kot prej v vseh 25 letih skupaj, navaja The Conversation.
Rešitev je preprosta, na papirju
Eden od trendov, ki kažejo mogoče razloge za to, je vse večje pristajanje na politično nasilje. Robert Pape, priznani strokovnjak z univerze v Chicagu, v prispevku za The New York Times navaja rezultate majske raziskave, po kateri 40 odstotkov demokratov podpira uporabo sile za odstranitev Trumpa s položaja, 25 odstotkov republikancev pa posredovanje vojske za preprečevanje protestov proti Trumpu in njegovim politikam. Odstotki so dvakrat višji kot v enaki raziskavi lani.
»Politično nasilje je v osnovi zavračanje demokracije. Namesto političnega procesa se za vpliv na oblast, politike ali na karkoli že koga tare uporabi sila,« pravi profesorica političnih ved na Univerzi Johnsa Hopkinsa Lilliana Mason. K temu med drugim prispevajo politični voditelji in mediji, trdi. »Če ljudje, ki nas vodijo, govorijo nasilno in ponižujoče, je to signal njihovim privržencem, da je nasilna retorika sprejemljiva,« je dejala v pogovoru za spletno stran univerze.
Dolgoročnejše analize kažejo, da politično nasilje narašča in pada v valovih. Za to, da bi spet upadlo, po njenem obstaja na papirju preprosta rešitev. »Bolj odgovorno vodstvo. To pa je težko, ker politike k podžigajočim nastopom spodbuja to, da tako dobijo več pozornosti, medije pa spodbuja dvig branosti in s tem oglaševanja, če imajo zgodbe o konfliktih,« je dejala Masonova. Po njenem je še najboljša pot, če bi se umirile medstrankarske napetosti, kar bi bilo mogoče, če se pojavi kakšna skupna zunanja grožnja ali močna povezovalna osebnost.
