Ena od kolateralnih žrtev ruske vojne v Ukrajini je Arktični svet, forum, v katerem od leta 1996 sodeluje osem držav, ki imajo suverenost nad deli Arktike. V začetku marca je sedem članic foruma (Kanada, ZDA, Norveška, Danska, Švedska, Finska in Islandija) obsodilo osmo (Rusijo) zaradi agresije na Ukrajino. Ta obsodba je pomenila konec delovanja tega pomembnega mednarodnega telesa, kar je toliko bolj obžalovanja vredno, ker sta v njem Rusija in Zahod uspešno sodelovala. Zdaj so na Arktiki pod vprašajem prilagajanje podnebnim spremembam, upravljanje izkoriščanja naravnih bogastev in skrb za domorodce.
Ohranjanje flore in favne
Inuiti, Laponci in drugi domorodci Arktike so vedno aktivno sodelovali na sestankih Arktičnega sveta. To je (bilo) toliko bolj nujno, ker imajo podnebne spremembe vse večji vpliv na njihov način življenja. Posebno intenziven dialog z njimi je potekal v času pandemije, saj živijo izolirano in največkrat nimajo na razpolago zdravstvene infrastrukture.
Tudi na drugih področjih so se marsikatere uspešne rešitve iz ene države članice prek pristojne delovne skupine Arktičnega sveta uveljavile v drugih članicah. Izjemno pomembna je delovna skupina sveta za ohranitev arktične flore in favne, tudi zaradi svojega posredovanja podatkov o posledicah segrevanja ozračja za Arktiko, ki se dogaja dvakrat hitreje kot v drugih delih sveta.
Čeprav naj bi Arktični svet – v katerem so kot opazovalke sodelovale Nemčija, Francija, Kitajska in Indija ter mednarodne in nevladne organizacije – imel le posvetovalno vlogo, je sprejel tri pomembne sporazume, ki zavezujejo vseh osem članic: o sodelovanju pri aeronavtičnem in pomorskem reševanju na Arktiki (2011), o sodelovanju v boju proti onesnaževanju morja z nafto (2013) in o mednarodnem sodelovanju na področju znanosti o Arktiki (2017). Osem držav je ustanovilo tudi stalni sekretariat, ki naj bi bedel nad tem, da so države članice uresničevale odločitve Arktičnega sveta, ki je torej preprečeval, da bi ekonomski in drugi interesi preveč škodovali domorodcem in naravi na Arktiki.
Veliki vojaški interesi
Vse to sodelovanje z Rusijo je torej sedem drugih članic (pet je članic Nata, Finska in Švedska pa bi to radi postali) v začetku marca letos prekinilo. »Nobeno področje sodelovanja ni ostalo brez posledic zaradi vojne v Ukrajini,« je za tednik The Economist obžaloval norveški premier Jonas Gahr Store. »Kaj vse bo to prineslo Arktiki, bomo zares izvedeli šele v prihodnosti, je dejal.« Sedem članic je sporočilo, da bodo zdaj naprej sodelovale brez Rusije.
Vojna v Ukrajini in konec dialoga povečujeta napetosti tudi severno od arktičnega kroga. Rusija je že v zadnjih letih na skrajnem severu oživila okoli 50 postojank Sovjetske zveze. Veliko je tudi investirala v severno ladjevje, tudi v ledolomilce na jedrski pogon. Na polotoku Koli, ki je arktični in najbolj severni del Rusije ob Finski in Norveški, pa ima Rusija izstrelke z jedrskimi glavami.
Norveška je na arktični sever poslala bojna letala F-35, ki jih je kupila od ZDA. Za Finsko in Švedsko pa je članstvo v Natu pomembno tudi zato, ker bi radi v naslednjih letih z Norveško organizirali skupno zračno obrambo predvsem severno od arktičnega kroga. Norveški premier Store se je včeraj po pogovorih na Finskem zavzel za sodelovanje skandinavskih držav na Arktiki tudi na področjih energije in železniškega prometa. »Svojemu vladnemu aparatu poskušam pojasniti, da bomo pač morali težišče številnih področij sodelovanja, ki smo ga razvili z Rusijo, prenesti drugam in se bolj osredotočiti na sodelovanje s Švedsko in Finsko,« je dejal. Ena od idej je gradnja skupne železniške proge Finske in Norveške na skrajnem severu svojih ozemelj.
