Koroški deželni glavar Peter Kaiser je sporočil, da bo po koncu antifašističnega tabora povabil na pogovor vodstvo muzeja, predstavnike urada za zaščito ustave, okrajnega glavarstva in občine. Vodstvo deželne policije pa je napovedalo celovito analizo ukrepanja policije.
V obsežni policijski raciji v Peršmanovem domu, kjer je potekal antifašistični tabor v organizaciji Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, je v nedeljo sodelovalo več deset pripadnikov policije, med njimi tudi člani specialnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi.
Policija je izvedla hišno preiskavo in identifikacijo prisotnih. Kot razlog za ukrepanje je omenila domnevne kršitve s področja kampiranja in varstva narave.
"Čeprav še ne poznam vseh podrobnosti o današnji policijski akciji na Peršmanovi domačiji, pozivam vse vpletene k sodelovanju in pogovoru," je Kaiser sporočil v nedeljo zvečer. Da bi v prihodnje preprečil takšne eskalacije, je sprejel prve ukrepe.
"Peršmanova domačija je kraj spomina. Kraj, ki nas mora spominjati, da sovraštvo in nasilje v naši družbi nimata mesta," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še poudaril Kaiser.
Peršmanov dom je eno ključnih spominskih mest koroških Slovencev. Tam so 25. aprila 1945 nacistične enote umorile enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, danes pa na tem kraju deluje muzej, ki se posveča ohranjanju spomina na nacistično nasilje, raziskovanju zgodovine odpora ter prenosu antifašističnih in demokratičnih vrednot na prihodnje generacije.
Policija je zaradi incidenta tarča številnih kritik, zlasti iz vrst koroških Slovencev. Namestnik direktorja deželne policije Markus Plazer je zato danes napovedal celovito analizo ukrepov policije, na svoji spletni strani poroča avstrijska radiotelevizija ORF.
"Kraji grozljivih nacističnih zločinov, kot je bila Peršmanova domačija, so kraji sodobne in regionalno zakoreninjene kulture spominjanja na grozodejstva nacističnega zločinskega režima, predvsem pa so tudi kraji spominjanja na avstrijski odpor. Vsak policijski ukrep na takšnem kraju zahteva posebno občutljivost in zavedanje o dogodkih, ki so se zgodili pred več kot 80 leti," je po navedbah ORF še poudaril Plazer in ob tem pozdravil povabilo deželnega glavarja na pogovor.
