V Carigradu so v ponedeljek, dan po zelo uspešnem ukrajinskem napadu na ruska vojaška letališča in uničenju številnih vojaških letal, tudi strateških bombnikov, znova potekala neposredna rusko-ukrajinska pogajanja o končanju vojne. Trajala so le dobro uro in se končala brez uspeha, kar zadeva premirje.
Ruska stran je ukrajinski izročila tudi memorandum o premirju. Po prvih poročilih Reutersa je kot enega od pogojev prekinitve ognja postavila popolni ukrajinski umik z ruskega ozemlja. Ukrajina bi morala potrditi, da je nejedrska država, in se zavezati, da na njenem ozemlju ne bo jedrskega orožja. Začela naj bi tudi demobilizacijo vojske. Državi naj bi obnovili gospodarske povezave, vključno s tranzitom plina. Predvideva tudi umik vseh sankcij med državama. Ukrajina predlog preučuje.
Izmenjava 12.000 mrtvih
Prvi pogovori so prav tako potekali v Carigradu 16. maja, ko sta se obe strani med stominutnimi pogajanji dogovorili le o izmenjavi tisoč vojnih ujetnikov na vsaki strani.
Tudi tokrat je edini otipljivi rezultat pogajanj dogovor o izmenjavi vojnih ujetnikov in o izmenjavi po 6000 trupel padlih vojakov. »Rusija ni sprejela premirja,« je dejal vodja ukrajinske delegacije in obrambni minister Rustem Umerov. Povedal je tudi, da je Ukrajina predlagala novo srečanje konec junija, a ruska delegacija na to še ni odgovorila.
Ukrajinska delegacija je izročila ruski seznam več sto otrok, ki so jih ruske okupacijske sile deportirale, kar v Moskvi zanikajo. Na vsak način Ukrajina zahteva, da se jih vrne njihovim družinam v Ukrajini. »Vrnitev otrok je prvi test glede iskrenosti (ruskih) namenov. Čakamo odgovor,« pravijo v ukrajinski delegaciji. Menda se je od 20.000 mladih Ukrajincev, ki jih je Rusija leta 2022 poslala na prisilno delo v Rusiji, domov vrnilo samo tisoč.
Obe strani govorita predvsem Donaldu Trumpu in ga poskušata pridobiti na svojo stran. Od njega je odvisen izid vojne. Ameriški predsednik pa še vedno grozi, da se bodo ZDA kot posrednik povsem umaknile iz pogajalskega procesa, če ne bo napredka. Ni pa jasno, ali bi tako ZDA tudi prenehale pošiljati vojaško pomoč Ukrajini.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je po drugem krogu neposrednih pogajanj znova zavzel za srečanje Putina, Zelenskega, Trumpa in Erdogana v Carigradu. »Iz Carigrada bi rad naredil središče miru,« je še dejal.
Odmevna ukrajinska operacija v Rusiji
Obe strani sta si v zadnjih dneh poskušali izboljšati pogajalsko izhodišče z vse hujšimi napadi. Ruska vojska je na primer v noči s sobote na nedeljo napadla ukrajinska mesta z več kot 400 brezpilotniki, kar je rekord.
Ukrajinski specialci, pripadniki tajne službe SBU, pa so v nedeljo s pomočjo brezpilotnikov, ki so jih pretihotapili v Rusijo, napadli štiri pomembna vojaška letališča, eno 4000 kilometrov daleč stran od Ukrajine, v Sibiriji. Pri tem naj bi po ukrajinskih trditvah zadeli 41 ali kar tretjino strateških bombnikov, ki lahko izstreljujejo tudi balistične izstrelke. V Kijevu ocenjujejo, da škoda, ki so jo povzročili Rusiji, dosega sedem milijard evrov. Zahodni komentatorji govorijo o veliki ukrajinski zmagi. Ruske oblasti pa priznavajo štiri uničena letala in napadu ne pripisujejo velikega pomena. A ruski blogerji priznavajo hud udarec za ruske letalske sile, ki naj bi, kot pišejo, utrpele takšne nenadne izgube, kot jih je ameriška mornarica 7. decembra 1941 v Pearl Harborju (kjer tedaj sicer ni bilo ameriških letalonosilk).
Zelenski je operacijo ocenil kot briljantno. »Leto, šest mesecev in devet dni so trajala načrtovanja in priprave, preden smo izvedli napad,« je zapisal na družbenem omrežju X. V Moskvi pripisujejo Kijevu krivdo tudi za iztirjenje dveh vlakov konec tedna v bližini Ukrajine, v enem je umrlo sedem ljudi.
Sicer naj bi v Kremlju še v nedeljo zvečer zaradi »terorističnih napadov« na svoja vojaška letališča in železnico razmišljali, da bi pogajanja odpovedali. Menda so Putina na koncu le prepričali, da ne bi bilo dobro odpovedati pogajanj, ker bi to pomenilo, da je Ukrajina v nedeljo dosegla veliko zmago.
