Po dvanajstdnevni izraelsko-iranski vojni je med Tel Avivom in Teheranom nastalo obrambno-diplomatsko zatišje. Krhka prekinitev spopadov za zdaj drži. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump in Evropska unija še naprej pozivata Iran, naj se vrne k jedrskim pogajanjem, obstajajo različne ocene, kako uspešni so bili izraelsko-ameriški napadi na jedrske objekte kot tudi druge tarče režima.
Kolikšna je bila škoda?
To je temeljna točka razhajanja v ocenah po doslej najbolj nevarni vojni zadnjih let, ki bi regijo lahko povlekla v globlji konflikt, stroški vojne so bolj ali manj znani. Izrael naj bi vsak dan stala vsaj 200 milijonov evrov, kar nanese najmanj 2,4 milijarde evrov, verjetno pa je bila končna ocena bližja petim milijardam evrov. Do tri milijarde evrov je po ocenah analitikov odnesla zračna obramba, vsaj milijardo evrov so stali zračni napadi v Iranu, dodatne pol milijarde pa naj bi porabili za operativne stroške premikov enot in ohranjanje pripravljenosti. S posrednimi stroški vojne, ki prihajajo v obliki škode, motenj delovanja industrije, zaprtega zračnega prostora, zavarovalnin za nastalo škodo in nihanj na borzi z devalvacijo šekla, bi končna cena za Izrael utegnila biti okoli dvanajst milijard evrov.
Ocene stroškov vojne so okvirne tudi pri Iranu, ki je izstrelil okoli 600 raket različnih tipov, vrednih od 100.000 evrov za kos pa vse do slabih osem milijonov za izstrelke kormanšar. Medtem ko naj bi izstrelitev vseh raket Iran stala okoli milijardo evrov, je več kot tisoč izstreljenih dronov na Izrael predstavljalo precej manjši strošek: okoli 50 milijonov evrov. Precej težje je v Iranu oceniti posredne stroške vojne zaradi napadov na številne objekte vojske, basidžev, raketne sisteme. Vsaj tri milijarde evrov bi utegnila znašati še posredna gospodarska škoda v Iranu.
Iran: Ukrepa naj varnostni svet
Nova iranska veleposlanica v Sloveniji Marzieh Afkham je v pogovoru s slovenskimi novinarji nizala že znana stališča države, da je bil napad na Iran kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine OZN. S plakatom »Niso samo številke« za svojim hrbtom ni zgolj sporočala, da je v izraelsko-ameriških napadih umrlo 935 ljudi, od tega 38 otrok in 102 ženski. Kot diplomatka je terjala ukrepanje varnostnega sveta ZN, ki naj prepozna, kdo je bil agresor. Prav tako naj se Iranu odobri izplačilo reparacij za napade, je poudarjala. »Mi pogajalske mize nismo zapustili. Obstajati mora potrebno zaupanje za nadaljevanje pogajanj. To moramo dobiti. Pogajanja ne smejo biti uporabljena kot enostransko orodje,« je dejala Afkhamova.
Eno ključnih vprašanj je, koliko so bili poškodovani jedrski obrati v Komu, Natancu, Isfahanu in Fordovu. Iranci dopuščajo, da je škoda precejšnja, vendar zaradi zamrznjenega sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) in tudi odstranjenih njihovih nadzornih kamer škode ni možno neodvisno oceniti. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi tako le na splošno ocenjuje, da bi lahko Iran že čez nekaj mesecev ponovno bogatil uran, kar nakazuje, da ameriško-izraelski udarci na jedrske objekte niso bili tako uspešni, kot se prikazuje v Tel Avivu in Washingtonu. Tam so prepričani, da je škoda precej večja. Po ocenah Pentagona so iranski jedrski program vrnili vsaj za leto do dve nazaj v preteklost. Veleposlanica Afkham ni odgovorila na naše vprašanje, kje je 400 kilogramov visoko obogatenega urana, je pa dejala, da škodo na objektih preverja iranska jedrska agencija, ki bo svoje izsledke sporočila.
Aragči ni maral poziva EU
Evropska unija sicer želi, da se Iran vrne k jedrskim pogajanjem. Visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je ta teden kitajskega zunanjega ministra Wang Yija pozvala, naj Peking kot glavni odjemalec iranske nafte spodbudi uradni Teheran za vrnitev k pogajanjem. V iranski vladi sicer poudarjajo, da so napadi uničili priložnost za diplomacijo, hkrati pa pristavljajo, da se država nikoli ne bo odpovedala pravici do bogatenja urana. Posebej so se obregnili ob navedbo Kallasove, da bi se vnovič morala začeti »pogajanja za končanje iranskega jedrskega programa«. Te besede zunanji minister Abas Aragči razume kot neupoštevanje določb pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki izrecno potrjujejo pravico vseh podpisnic, da razvijajo, raziskujejo in uporabljajo jedrsko tehnologijo v miroljubne namene.
