V Carigradu so se v petek vendarle začela rusko-ukrajinska pogajanja o koncu vojne ali vsaj o premirju. Kot so pokazali na turški televiziji, jih je v petek z govorom odprl turški zunanji minister Hakan Fidan. Ob navzočnosti ameriških diplomatov so pogovori trajali uro in 40 minut. Ukrajinsko delegacijo je vodil obrambni minister tatarskega rodu Rustem Umerov, rusko pa Putinov svetovalec Vladimir Medinski, ki je bil že na zadnjih medsebojnih pogajanjih marca 2022 na čelu ruske ekipe.
Po poročanju CNN so se predstavniki Ukrajine obračali na člane ruske delegacije v ukrajinščini in prek prevajalca, čeprav znajo rusko. Eden od članov ukrajinske delegacije, ki je želel ostati anonimen, je za novinarsko agencijo AFP dejal, da je Rusija na teh pogovorih od Ukrajine zahtevala, da ji prepusti tudi del ozemlja, ki ga nadzoruje ukrajinska vojska. »Ruski predstavniki so postavili nesprejemljive zahteve. Tudi o umiku ukrajinskih sil iz dela Ukrajine, ki ga nadzoruje naša vojska, kot pogoju za premirje,« je dejal. Bržkone gre za ozemlje v kateri od štirih regij, ki si jih je pripojila Rusija, a vseh v celoti ne nadzira. Povedal je še, da za zdaj glede nadaljevanja pogajanj nič ni predvideno, je pa Ukrajina pozvala k srečanju Zelenskega in Putina.
Medinski je novinarjem izjavil, da je pripravljen nadaljevati pogovore in da je zadovoljen s pogajanji, na katerih so po njegovih besedah govorili o možnostih za premirje in srečanje med Putinom in Zelenskim. Kot pa je povedal Umerov, sta se v Carigradu delegaciji vojskujočih se držav dogovorili o izmenjavi tisoč vojnih ujetnikov na vsaki strani, kar sicer ni tako nenavadno, saj jih redno izmenjujejo.
Za Ukrajino je glavno premirje
Možnosti, da bodo ta pogajanja, če se bodo nadaljevala, pripeljala do premirja ali celo do konca vojne, so zelo majhne. Tako meni tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki se je pred začetkom pogajanj sestal z ukrajinsko delegacijo. V četrtek je obžaloval, da so člani pogajalskih ekip nižjih ravni. »Nimamo velikih pričakovanj. Preboj je mogoč le ob srečanju predsednika Trumpa in predsednika Putina.« Tako misli tudi Trump, ki je s svojim pritiskom na Putina in Zelenskega bistveno pripomogel k sedanjim pogovorom v Carigradu. V petek je v Dubaju izjavil, da se bo srečal s Putinom, takoj ko bo mogoče. Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je novinarjem dejal, da je takšno srečanje vsekakor nujno.
Glavna zahteva Ukrajine, ki jo podpirajo vse pomembne evropske države, tudi Turčija, je vzpostavitev 30-dnevnega premirja. Nekako podobno kot Trump pa zadnje dni tudi Kitajska zagovarja rusko stališče, saj upa, da bodo pogajanja v Carigradu pripeljala do »trajnega« in »pravičnega miru« (ne pa do premirja).
Za Rusijo spet aktualni pogovori iz leta 2022
Gre za prva takšna neposredna pogajanja med vojskujočima se državama po marcu 2022. Dogovor, ki ga je po trditvah Kremlja konec marca ukrajinska delegacija podpisala in ki je predvideval umik ruske vojske na položaje pred 24. februarjem 2022, so v Kijevu kmalu zaradi nezanesljivih varnostnih zagotovil Ukrajini in pokola v Buči dokončno zavrnili. V Moskvi pa trdijo, da je šlo za pritisk Zahoda na Ukrajino. Ruska stran zdaj meni, da bi moral biti »parafirani« dogovor iz marca 2022 izhodišče za sedanja pogajanja v Carigradu, vendar naj bi upošteval tudi stanje na terenu. V skladu s tem dogovorom bi morala Ukrajina soglašati tudi z zmanjšanjem svoje vojske in se odpovedati navzočnosti tujih sil na svojem ozemlju. Vsekakor si bo težko katera od evropskih držav upala poslati v Ukrajino svoje vojake. Zato pa bi mir, če naj bi bil soliden in trajen, moral temeljiti na evropski krepitvi ukrajinske vojske. V Kijevu takšno navezavo na pogajanja marca 2022 zavračajo.
Zelenski je v petek v Tirani, kjer se je sestal z voditelji evropskih držav, pozval mednarodno skupnost, naj se odzove na neuspeh pogajanj, tudi z novimi sankcijami proti Rusiji. Že vnaprej je krivdo za to pripisal Putinu, ki se je »bal« priti v Turčijo, kjer ga je čakal.
