Danes bo ameriški predsednik Donald Trump praznoval 100 dni svojega drugega mandata. Z govorom v Michiganu, osrčju ameriške avtomobilske industrije, kjer na njegove carine gledajo kot na potencialno možnost, da zaščiti tamkajšnjo industrijo, a prav tako kot na grožnjo srednjemu razredu zaradi povečanih življenjskih stroškov, naj bi se pohvalil predvsem za svoje »dosežke« na področju zapiranja države za priseljence in gospodarskih prijemov za nižanje inflacije.
Trumpov drugi mandat, v katerem nemudoma ostreje kot v prvem nastopa tako doma proti političnim nasprotnikom kot tudi v tujini proti zaveznikom in ameriškim tekmecem, je močno presenetil tudi demokrate. Še bolj kot v prvem mandatu uporablja strategijo »flood the zone«, ki si jo je izmislil nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon: poleg pravih političnih ciljev da medijem za glodati še nepomembne, pogosto tudi kulturološko pogojene bizarnosti, medtem pa spreminja državo in mednarodne odnose. Težko pa bi rekli, da zapiranje države za zakonito priseljevanje, ukinjanje ministrstva za šolstvo, pomilostitev obsojenih napadalcev na kongres ob koncu njegovega prvega mandata, ustvarjanje vitke države z odpuščanjem številnih uslužbencev v javni upravi, zmanjševanje ameriške podpore procesom demokracije po svetu ali ozemeljske težnje do Grenlandije in Paname sodijo med Bannonov pristop preusmerjanja pozornosti.
Rekordno nizka podpora
Potem ko je ameriški predsednik v dobrih treh mesecih s svojimi potezami zamajal na pravilih temelječ svetovni red in močno okrnil demokracijo v Združenih državah Amerike, se to pozna tudi na njegovi javnomnenjski podpori. Kot predsednika ga po zadnji javnomnenjski raziskavi CNN podpira zgolj 41 odstotkov Američanov, zgolj 39 odstotkov pa meni, da mu gre dobro od rok pri gospodarskih vprašanjih. Vse od njegove inavguracije mu podpora javnosti pada. Za novega predsednika je ta zdaj rekordno nizka, kot je ne pomnijo vse od časov Dwighta Eisenhowerja. Zaupanje javnosti je izgubil tako rekoč na vseh najpomembnejših področjih: od urejanja imigracijske problematike, gospodarstva, zunanjih zadev do resničnega vodenja države ali imenovanja najboljših ljudi v vlado. Močno mu je podpora padla med ženskami, politično neopredeljenimi in hispansko skupnostjo. Z njegovim predsedovanjem je razumljivo zadovoljna večina republikancev, medtem ko demokrati in neodvisni odgovarjajo, da so razočarani in nervozni.
Nezadovoljni del ameriškega ljudstva vsako soboto v večinoma liberalno usmerjenih mestih protestira proti Donaldu Trumpu. Medtem ko se demokrati ne morejo poenotiti, kako nastopiti proti politično agresivnemu ameriškemu predsedniku, ljudstvo lažje najde enotnost na ulicah. Korakajo za zaščito demokracije, ki je pod udarom. Številne odločitve z njegovimi izvršnimi dekreti – sprejel jih je 130 – so predmet sodnih presoj, kar pa njegovih podpornikov sploh ne moti. Medtem ko ti slavijo Donalda Trumpa in so pripravljeni zaradi negativnih posledic uvedenih carin tudi potrpeti, se ameriški predsednik pripravlja na drugi krog svoje trgovinske vojne, njegova stranka pa na čas, ko se bo Trumpu iztekel mandat. Podpredsednik J. D. Vance (40 let) se že kaže kot najverjetnejši Trumpov naslednik pri naslednji predsedniški nominaciji, medtem ko demokrati ob kalifornijskem guvernerju Gavinu Newsomu (57 let) vse bolj stavijo tudi na morebitno kandidaturo 35-letne kongresnice v predstavniškem domu Alexandre Ocasio - Cortez.
Kmalu že prvi trgovinski dogovor in mir v Kongu
A do tega je še daleč in Donald Trump ima še veliko dela. V prihodnjem obdobju se namerava osredotočati na sklepanje trgovinskih dogovorov in mirovnih sporazumov po svetu. Kar 130 držav je zanje zainteresiranih, zagotavljajo v Beli hiši. Intenzivno se napreduje s 15 do 18 državami, je pojasnil minister za finance Scott Bessent in pristavil, da bi morda prvi trgovinski dogovor lahko dočakali še ta teden. Med prve, s katerimi bi lahko bili dogovori sklenjeni, sodita tudi Japonska in Velika Britanija. Prava pogajanja z Evropsko unijo se za zdaj še niso začela. Sočasno sklepanje teh dogovorov bo velik zalogaj za tamkajšnjo administracijo. Toda kot zagotavlja Bessnet, bo prav v vsakega od njih vpleten tudi predsednik Trump.
Druga njegova prioriteta prihodnjih mesecev nameravajo biti mirovni sporazumi po svetu. Prvi, morda pred tedni še najmanj pričakovan, je skorajda gotov mirovni dogovor med Demokratično republiko Kongo in Ruando. Tega nameravata državi doseči do 2. maja, premik k pogajanjem pa je postal mogoč zgolj zaradi ameriškega interesa, potem ko se je na Washington obrnila vlada predsednika Felixa Tshisekedija. Američanom so namreč za izkoriščanje ponudili njihova nahajališča redkih zemelj in mineralov.
Precej časa Trumpa zaposluje še Ukrajina, kjer bo v prihodnjih dveh tednih po ocenah predsednika znano, ali bo mogoče doseči dogovor ali ne. Vladimir Putin je sicer razglasil novo enostransko premirje, tokrat za obdobje od 8. do 10. maja, ko bodo potekala praznovanja ob 80. obletnici zmage nad nacifašizmom. Če Trump grozi z umikom od teh pogajanj, se je ameriška administracija že precej umaknila iz pogajanj o miru v Gazi. Vajeti sta tam spet prevzela Egipt in Katar, ki jima je Hamas uspelo prepričati o njuni zamisli izpustitve izraelskih talcev v zameno za petletno prekinitev spopadov z Izraelom.
