Preiskava poteka zaradi suma zlorabe položaja proti znanemu osumljencu in neznanim storilcem, je za avstrijsko tiskovno agencijo pojasnil tiskovni predstavnik tožilstva. Vsebinske odločitve v postopku še niso bile sprejete, so navedli na tožilstvu.
V odmevni policijski raciji v Peršmanovem domu, kjer je 27. julija potekal antifašistični tabor v organizaciji Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), je sodelovalo več deset pripadnikov policije, med njimi tudi člani specialnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi.
Vouk, ki so ga med policijsko racijo poklicali organizatorji in udeleženci tabora, je opozoril, da je šlo za nesorazmerno ukrepanje. Kazensko ovadbo je konec julija vložil proti policiji s ciljem razjasnitve dogajanja.
Kot je pojasnil, odgovornim med drugim očita nesorazmerno ukrepanje, zlorabo javnih sredstev pri tako obsežni akciji ter kršenje zakona o narodnih skupnostnih, saj da so ljudi pridržali samo zato, ker so zahtevali postopek v slovenščini.
Za preučitev posredovanja na antifašističnem shodu je minuli teden avstrijsko notranje ministrstvo ustanovilo posebno komisijo, ki je prvič zasedala v petek.
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner iz vrst vladajoče ljudske stranke (ÖVP) je v ponedeljek na avstrijskem javnem radiu Ö1 dejal: "Če bi zdaj dejal, da je operacija potekala brezhibno, bi bil prav tako upravičeno kritiziran, kot če bi trdil, da je bilo vse narobe". Kot je poudaril, od komisije prve rezultate pričakuje do konca septembra, poroča portal ORF.
Slovenija je po incidentu izrazila pričakovanje, da bodo pristojni organi dogajanje raziskali ter podali pojasnila o razlogih, poteku in posledicah akcije. Zunanje ministrstvo je zaradi operacije na pogovor poklicalo veleposlanika Avstrije in avstrijskemu zunanjemu ministrstvu posredovalo diplomatsko noto. Predsednica Nataša Pirc Musar in avstrijski kolega Alexander Van der Bellen pa sta pozvala k umiritvi strasti. Za razjasnitev okoliščin se je zavzel tudi avstrijski kancler Christian Stocker.
Racija odmeva tudi zato, ker je potekala na enem ključnih spominskih mest koroških Slovencev. Tam so 25. aprila 1945 nacistične enote umorile enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, danes pa na tem kraju deluje muzej, ki se posveča ohranjanju spomina na nacistično nasilje, raziskovanju zgodovine odpora ter prenosu antifašističnih in demokratičnih vrednot na prihodnje generacije.
Nasprotujoče si razlage za obsežno policijsko akcijo
Kaj je privedlo do akcije je še vedno predmet nasprotujočih se razlag. Pravno so bili udeleženci antifašističnega tabora obtoženim, da so s šotorjenjem na področju spominskega kraja izražali nespoštljiv odnos in kršili pravila kampiranja in varstva narave. Policija je izvedla hišno preiskavo in identifikacijo prisotnih in je pri tem zahtevala identifikacijo v nemščini, kar je pomenilo kršitev pravic koroških Slovencev, so se temu številni uprli.
Ker je racija, ki v kateri je sodelovala specialna enota, helikopter, droni in enota s službenimi psi nekoliko nenavaden odziv policije na domnevno kršitev pravil kampiranja je policija nekaj dni kasneje avstrijska policija ponudila dodatne razlage.
Kot je prejšnji teden poročal avstrijski časnik Der Standard, je policija povedala, da je bil povod za racijo anonimni namig, da so nekateri udeleženci podporniki Palestine “dogmatičnega levičarsko-ekstremističnega spektra”, ki naj bi bili grožnja zaradi nevarnosti, da bi "radikalizirali" in "rekrutirali" neekstremistične udeležence. Kot je še povedala policija, naj bi nekateri udeleženci imeli pro-palestinske simbole in naj bi med seboj razpravljali o “močnejšem pro-palestinskem stališču”.
Zavračanje identifikacije v nemščini in vztrajanje pri pravici do obravnave v slovenščini je policija označila za "klasično (...) eskalacijsko vedenje, znano in naučeno v ekstremističnem okolju Antife." Policija je povedala tudi, da so se na akcijo pripravljali vnaprej in so jo celo prestavili za en dan zaradi dežja. Razlog za uporabo tako obsežnih represivnih ukrepov je bil, da naj bi bili po mnenju policije nekateri udeleženci tabora pripravljeni na konfrontacijo in so se policisti počutili ogrožene.
Ta zgodba policije je očitno še vedno tako nenavadna, da je v nadaljnjih izjavah avstrijski politiki niso izpostavljali. Koroški deželni glavar Peter Kaiser je organiziral pogovor, kjer naj bi se odnosi pomirili, a akcije ni pojasnjeval. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je pozdravil preiskavo racije, ni pa želel komentirati, ali meni, da je bila pretirana.
