Medtem ko zdaj odmeva obsodba tajkuna in hongkonškega zagovornika demokracije Jimmyja Laija, ker je po trditvah sodišča spodbujal k uporu in s tujimi silami koval zaroto za sprejem sankcij proti Kitajski, pa se je v nedeljo odvil še en prelomen dogodek. Demokratska stranka Hongkonga, nekdaj osrednja sila zagovornikov demokracije in nasprotnikov kitajskega (eno)partijskega sistema, se je po več kot tridesetih letih obstoja razpustila in je prenehala obstajati.
Od 121 predstavnikov stranke jih je za tak korak glasovalo 117, štirje pa niso oddali glasu. Pred tem so v vodstvu stranke za Reuters povedali, da so pod pritiskom Pekinga, ki naj bi preko posrednikov grozil z resnimi posledicami, tudi aretacijami, če stranka ne izgine.
Vzpon, padec, spet vzpon in konec
Demokratska stranka je nastala leta 1994, tri leta pred prehodom Hongkonga iz britanske uprave pod Kitajsko. Takrat se je Peking zavezal, da bo petdeset let spoštoval državljanske pravice in svoboščine v Hongkongu po načelu ena država-dva sistema. Demokratska stranka je bila takrat dominantna politična sila, potem pa so jo sčasoma najedla notranja razhajanja in konkurenca drugih strank.
Toda po začetku velikih protestov leta 2019 zaradi novega zakona o izročanju osumljencev za kazniva dejanja Kitajski se je stranka vzdignila in močno zmagala na lokalnih volitvah. Potem je šlo spet navzdol, ko je Peking stopnjeval pritisk na Hongkong ob nasilnih protestih. Vsi izvoljeni člani Demokratske stranke so protestno odstopili, leta 2021 so vodilne v stranki aretirali, na volitvah pa ni nastopila nikoli več. Ostala je zadnja velika opozicijska stranka, do nedelje. Pred tem se je junija razpustila Liga socialdemokratov, po trditvah njenih članov tudi zaradi »silovitega političnega pritiska«.
»Zelo problematično«
»Največja čast je bila stati z ramo ob ramo ljudem na tej tri desetletja dolgi poti. Ves ta čas nas je vodilo zavzemanje za dobrobit Hongkonga,« je rekel predsedujoči stranki Lo Kin Hei. Nekdanja voditeljica Demokratske stranke je rekla, da jo razplet žalosti. »Zakaj je morala organizacija, ki je naredila tako veliko za Hongkong, končati na tak način? Vse to je zelo problematično,« pravi Emily Lau. »Nikoli nismo mogli imeti demokracije. Nikoli nismo mogli voliti naše oblasti. Upamo, da se sistem ena država dva sistema ne bo krčil še naprej. In da ne bodo aretirali še več ljudi,« dodaja.
V Hongkongu so sicer pred osmimi dnevi potekale volitve 90 članskega zakonodajnega sveta z zelo nizko udeležbo (31,9%). Kandidirati so smeli le tisti z blagoslovom vlade, ki so označeni za »domoljube«. Volili so le 20 članov, ostalih 70 izbere poseben odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov interesnih skupin in izbranih zagovornikov pogledov Pekinga. Volitve so potekale enajst dni po velikem požaru v soseski stolpnic, v katerem je umrlo najmanj 159 ljudi.
