Tik pred iztekom ultimata ameriškega predsednika Donalda Trumpa Rusiji za dosego mirovnega dogovora z Ukrajino se je v Moskvi na pogovorih pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu mudil posebni odposlanec Bele hiše Steve Witkoff. Njegova misija je bila Putina pregovoriti v popuščanje, potem ko so za srečanje z odposlancem zaprosili v Kremlju. Čeprav naj bi bili pogovori konstruktivni, se je Trump odločil uresničiti grožnjo in je za začetek proti veliki trgovinski partnerici Rusije – Indiji uvedel sekundarne sankcije zaradi nakupov ruske nafte v višini 25 odstotkov.
Trump je Rusiji in njenim partnerjem že pred tedni zagrozil z uvedbo sekundarnih carin, če Moskva ne doseže mirovnega dogovora z Ukrajino. Sprva je postavil 50-dnevni ultimat, nato ga je skrajšal na 12 dni. Rok se izteče v petek, a glede na neobstoječo dinamiko mirovnih pogovorov v zadnjih dneh je bilo še pred pogovori Witkoffa s Putinom precej jasno, da do petka ne bo dogovora. Trump je potem pohitel z uvedbo dodatnih (sekundarnih) carin proti Indiji, le nekaj ur po končanih pogovorih Witkoffa v Moskvi. O vsebini pogovorov sprva ni bilo znano kaj dosti. Kot je pojasnil Putinov svetovalec Jurij Ušakov, so Witkoffu prenesli nekatera sporočila, ta pa jih je prenesel ruski strani.
Rusija ni želela sankcij
Ne v Kremlju ne v ruskih medijih sicer v minulih dneh ultimata Trumpa niso jemali kaj prida resno. Splošna ocena je bila, da se je ameriški predsednik prenaglil. Vendarle je Kremelj očitno želel dialog, ker pri muhastem Trumpu nikoli ni jasno, katero potezo bo povlekel racionalno in katero zato, ker se mu je tako pač zazdelo. Rusija ni želela, da bi sekundarne carine prizadele njene glavne gospodarske partnerice, ki odkupujejo njeno nafto in zemeljski plin ter tako posredno financirajo nadaljevanje vojne v Ukrajini. Prav njim je Trump zagrozil z uvedbo do stoodstotnih carin na v ZDA uvoženo blago. Posebej je bila puščica uperjena v Indijo in Kitajsko, največji odjemalki in gospodarski partnerici Rusije. Zanimivo se sicer Trump najprej ni odločil za trgovinske zaostritve z vsemi odjemalkami ruske nafte, ampak je v prvem zamahu carine naprtil samo Indiji.
Ameriški predsednik se je v minulih tednih pritoževal, da je že večkrat mislil, da so tik pred končanjem vojne, a je potem Putin spet napadel različne cilje po Ukrajini. Ruski predsednik je očitno še vedno prepričan, da lahko zmaga v vojni in poskuša dokončno zasesti vse štiri ukrajinske regije, ki si jih je Rusija nezakonito pripojila. Tudi zato so bila pred srečanjem Witkoffa in Putina pričakovanja majhna. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem zahodne partnerje pozival k okrepitvi pritiska na Rusijo.
Trumpov manevrski prostor
Zaradi negativnih učinkov, ki bi jih uvedba carin lahko imela za globalno trgovino (Rusija je za Savdsko Arabijo in ZDA tretja največja proizvajalka nafte), prav tako pa bi še dodatno otežila odnose Washingtona s Pekingom, na ameriški strani verjetno ni bilo prave želje, da bi sekundarne sankcije dejansko uvedli. Takšna zadržanost se kaže tudi v razmeroma »skromni« 25-odstotni carinski stopnji (lahko bi šel do stoodstotne obdavčitve), ki jo je Trump uvedel na indijski uvoz. Ta stopnja bo Indijo vseeno močno prizadela, saj gre za dodatne carine na že obstoječe 25-odstotne.
Trump si je pustil še manevrski prostor. V sredo oznanjene carine za Indijo bodo namreč začele veljati šele čez 21 dni. V Washingtonu jih upravičujejo s tem, da indijski neposredni ali posredni uvoz ruske surove nafte predstavlja »nenavadno in izjemno grožnjo« za nacionalno varnost in zunanjo politiko ZDA. Če bi sekundarne carine zaradi nakupov ruske nafte uvedel tudi proti Kitajski, sicer največji odjemalki ruskega črnega zlata, pa bi utegnil ogroziti nadaljevanje trgovinskih pogajanj s Pekingom. Med potencialnimi tarčami sekundarnih sankcij sta tudi Evropska unija in Turčija, ki del nafte nakupita v Rusiji.
