Potem ko je Izrael ustavil invazijo v Gazi, sta obe strani uspešno izvedli izmenjavo talcev. Hamas je 20 preživelih Izraelcev predal Rdečemu križu, nato pa je Izrael enako storil z 2000 Palestinci. Večina izpuščenih se je vrnila v Gazo.
Hamas je predal tudi prvih sedem trupel talcev, ki jih je zajel v napadu na Izrael 7. oktobra pred dvema letoma.
Izrael označuje zaprte Palestince za zapornike, a v večini primerov gre za ljudi v tako imenovanem administrativnem pridržanju. To pomeni, da proti njim ni bila vložena obtožnica in niso bili obsojeni pred sodiščem, temveč pridržani, nekateri tudi po več let.
Od nekaj več kot 11.000 zaprtih Palestincev v izraelskih zaporih jih je približno 3500 v administrativnem pridržanju. Od 2000 izpuščenih Palestincev so jih 1700 pridržali v Gazi v zadnjih dveh letih, proti njim pa niso vložili obtožnice.
Druga faza dogovora in Trumpov mirovni načrt
Druga faza dogovora o končanju vojne v Gazi vključuje razorožitev Hamasa in umik Izraela z območja.
Mirovni načrt, ki ga zagovarja ameriški predsednik Donald Trump, stavi na mednarodne mirovne sile, ki naj bi dale Izraelu zagotovilo za umik iz Gaze, ne da bi pri tem nastal politični vakuum, ki bi Hamasu omogočil ponovno okrepitev.
Še vedno ni znano, kako naj bi te sile delovale in katere države naj bi v Gazo napotile svoje vojake. Poleg tega naj bi bili ustanovljeni še dve upravni telesi: palestinski tehnokratski organ, ki bi vodil vsakodnevno delovanje osnovnih javnih služb v Gazi, in mednarodni nadzorni odbor, ki bi mu predsedoval sam Trump. Med člani naj bi bil tudi nekdanji britanski premier Tony Blair. Nobeno od teh teles še ni formirano, prav tako niso jasne podrobnosti njunih pristojnosti in dolžnosti.
Trump računa tudi na večmilijardne donacije arabskih držav za obnovo Gaze, a te donacije še niso zagotovljene.
Nadaljnja izraelska prisotnost v Gazi
Med vsemi temi nejasnostmi ostajajo tudi razmere v Gazi negotove. Izraelska vojska se je pred dvema dnevoma umaknila na dogovorjeno razmejitveno črto, kar pomeni, da Izrael še vedno obvladuje približno 57 odstotkov ozemlja Gaze, s katerega so bili Palestinci med vojno pregnani. Na tem okupiranem območju je Izrael med vojno postavil številna vojaška oporišča, ki omogočajo stalno vojaško prisotnost.
Po prihodu mednarodnih mirovnih sil naj bi se izraelska vojska umaknila nekoliko dlje. Če bi se mirovni proces nadaljeval, bi se Izrael postopno umaknil, a še vedno ohranil tako imenovano tamponsko cono okoli Gaze, ki jo namerava nadzorovati trajno. Pomembna sprememba glede na prejšnje stanje je, da Gaza izgublja stik z Egiptom. Poleg tega bo Izrael vsaj na srednji rok okupiral večino kmetijskih območij.
Spopadi med Hamasom
Na območjih, ki jih nadzoruje Hamas, je v zadnjih dneh prišlo do nekaj spopadov med pripadniki Hamasa in oboroženimi skupinami, ki so med vojno sodelovale z Izraelom, ter drugimi skupinami, ki so s Hamasom v konfliktu.
V mestu Gaza je bilo tako v zadnjih dneh ubitih več kot 30 pripadnikov klana Dogmuš, ki je bil s Hamasom v sporu že pred vojno. Ta skupina je bila v preteklosti povezana s številnimi drugimi oboroženimi organizacijami, tudi z Al Kaido. Nekateri njeni člani naj bi bili močno vpleteni tudi v organizirani kriminal, predvsem tihotapljenje drog.
Druga pomembnejša tarča Hamasa je očitno skupina Jaserja Abu Šababa, ki je delovala predvsem na jugu v Rafi in je sodelovala z izraelsko vojsko. Kot je priznal tudi Izrael, je ta skupina med vojno prejemala orožje in zaščito izraelske vojske v bojih proti Hamasu. Po poročanju več lokalnih novinarjev je bila prav ta skupina odgovorna za umor znanega novinarja v Gazi Saleha Al Džafaravija dan po prekinitvi ognja.
Skupina se še vedno nahaja predvsem na delu Gaze, ki ga nadzoruje izraelska vojska, a izraelski mediji poročajo, da je vojska izgubila stik z voditeljem Abu Šababom, saj naj bi njegovo hišo v Rafi obkolili pripadniki Hamasa.
