Že tretjič letos se bosta v Beli hiši sestala ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu. To bo prva priložnost, da se potrepljata po ramenih po izraelsko-ameriških napadih na Iran, ki so sicer močno ranili iranski jedrski program, a glede cilja, ki je zamenjava režima, niso bili niti najmanj uspešni. Ob pogovorih, kako naprej po dvanajstdnevni vojni z Iranom, bo osrednje vprašanje tudi, ali je mogoče zdaj v Gazi doseči nov dogovor o prekinitvi spopadov.
Vnovična pogajanja pred obiskom
Izrael je v katarsko Doho na posredna pogajanja sicer spet poslal pogajalce, a so tudi dali vedeti, da so nezadovoljni s Hamasovimi pripombami k mirovnemu predlogu, ki jih je ta podal ob načelnem sprejemanju nove-stare iniciative. Hamasove spremembe so nesprejemljive, so sporočili iz Netanjahujevega kabineta. Kateri so zadržki Hamasa za večfazni načrt, po katerem naj bi Palestinci Izraelu izročili deset živih talcev in 18 trupel v zameno za 1000 izpuščenih Palestincev, ni povsem znano. Pri Hamasu, za katerega se v izraelskih medijih špekulira, da bo moral vsaj del vodstva organizacije zapustiti Gazo po sklenjenem mirovnem dogovoru, naj bi zahtevali jamstva za umik izraelske vojske in proti obnovitvi spopadov.
So razlike premostljive?
Da je Izrael vendarle poslal v Doho svoje pogajalce, je mogoče razumeti kot potezo, s katero Netanjahu pred obiskom ne bi vznejevoljil ameriškega predsednika. Na pogajanjih naj bi poskušali doreči soglasje glede odprtih točk. Po poročanju neimenovanih izraelskih virov za tamkajšnje medije razhajanja med stranema naj ne bi bila zelo velika, možnost dogovora zato naj ne bi bila slaba – ali bi do njega lahko prišlo še v času Netanjahujevega obiska v Washingtonu, pa naj bi bilo odvisno od pritiska ameriškega predsednika in trme obeh pogajalskih strani.
Eni izmed domnevno odprtih točk za sklenitev dogovora o prekinitvi spopadov sta Hamasova zahteva po vnovičnem odprtju mejnega prehoda Rafa za evakuacijo ranjencev in vrnitev razdeljevanja humanitarne pomoči prek sistema Združenih narodov. Izrael še naprej vztraja pri razdeljevanju pomoči prek ameriške zasebne organizacije GHF. V bližini njenih razdelilnih mest je bilo po podatkih Združenih narodov ubitih vsaj 509 ljudi. Izraelski varnostni kabinet naj bi sicer v nedeljo spet odobril dodatno pomoč za severni del Gaze. Zaradi tega je vlado ostro kritiziral skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič. Odločitev je označil za hudo napako, ki naj bi po njegovem mnenju koristila militantni palestinski skupini Hamas. Netanjahuja je obtožil tudi, da vojska v Gazi ne upošteva vladnih smernic. Kaj bo zaradi tega storil, ni pojasnil. O naslednjih korakih še razmišlja, izstopa iz vladne koalicije pa ni napovedal.
