V zadnjih osmih dneh je to že drugi dan množičnih protestov proti zategovanju pasu. Desetega septembra se jih je predvsem na pobudo lokalnih levičarjev in radikalno leve Nepokorjene Francije Jean-Luca Mélenchona udeležilo okoli 200.000 predvsem mladih. Potekali so pod geslom »Blokirajmo vse!«. Za novega premierja Sébastiena Lecornuja je nevarnost predvsem v tem, da se bodo protesti tako nadaljevali vsak teden, kar bi oslabilo gospodarstvo.
Sicer je bilo na protestih proti pokojninski reformi leta 2023 na ulicah že več kot milijon ljudi. To simbolično preseganje milijona udeležencev pa so danes hoteli doseči sindikati, da bi tako novega premierja Lecornuja prisilili v popuščanje.
Ob 11.00 so sindikati ocenili, da stavka okoli 40 odstotkov zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah, kar bi bilo podobno kot ob milijonskih protestih leta 2023. Vendar je ministrstvo za šolstvo prišlo opoldne na dan s podatkom, da stavka samo 17 odstotkov osnovno- in srednješolskih učiteljev. Dijaki pa izvajajo popolne blokade v 23 srednjih šolah in delne v 52, kar je prav tako malo glede na to, da je v Franciji vseh srednjih šol 3.700.
Vseh stavkajočih je 11 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, največ je prav učiteljev, najmanj pa zaposlenih v zdravstvu. Desetega septembra, ko je le del sindikatov pozval k stavki, je 5,5 odstotka zaposlenih v javnem sektorju stavkalo.
Policija ima 1620 brezpilotnikov
Oblasti so se bale, da bodo danes soočene z velikimi množicami nasprotnikov zategovanja pasu, ko bi se povezali stotisoči zaposleni z mladimi protestniki, ki so 10. septembra blokirali več cest in železniških prog. Poleg tega bi se lahko nasilni skrajneži vtihotapili med množico, da bi potem razbijali in zažigali, kar jim bi prišlo pod roke. Tako poskuša policija nadzirati protestnike z brezpilotniki in na razpolago jih ima 1620.
Zjutraj je zlasti v Toulousu, na jugu Francije, policija posredovala proti blokadam srednjih šol in supermarketov, več kot deset mladih protestnikov je pridržala. Vseh pridržanih v Franciji je bilo do 14.00 99.
V Parizu pa je opoldne okoli sto protestnikov, ki so jih vodili železničarji, na miren način vdrlo na območje ministrstva za gospodarstvo in finance. Izognili so se vandalizmu. Zahtevali pa so, da vlada za velik proračunski primanjkljaj vzame denar tam, kjer ga je veliko: »Dovolj bi bilo po žepu udariti milijarderje!«
»Ob 10.00 je bilo po Franciji 230 protestnik akcij na javnih mestih, 95 poskusov blokad s skupno udeležbo 10.000 ljudi,« je izjavil notranjim minister v odstopu (vlada je padla) Bruno Retailleau na dopoldanski novinarski konferenci. »Zaenkrat pa ni sabotaž, razen poskusa na vodovodu na (karibskem otoku) Martiniquu.« Retailleau, ki je kot že 10. septembra tudi danes mobiliziral 80.000 policistov, meni, da je protestno gibanje manj intenzivno, kot so bile napovedi.
Popoldne pa so v mestecu Rennes na zahodu Francije protestniki razbijali reklamne panoje, zaradi česar je proti njim s solzivcem posredovala policija. Solzivec je uporabila tudi v Lyonu, potem ko so v njene pripadnike zamaskirani protestniki metali kamne in druge predmete.
Zahtevajo Macronov odstop
Vsekakor velika večina Francozov nasprotuje zmanjšanju porabe v zdravstvu, šolstvu in sociali ter znižanju pokojnin in plač v javnem sektorju. Vsemu temu pa se Francozi ne bodo mogli izogniti glede na to, da je letos proračunski primanjkljaj 6-odstoten, javni dolg vse višji in obresti nanj pa že najvišje v EU. Velika večina Francozov je celo prepričanih, da bi država morala več nameniti za šolstvo in zdravstvo, kjer primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Prav tako menijo, da bi bilo treba dvigniti plače v javnem sektorju in razveljaviti pokojninsko reformo, ki postopoma podaljšuje starost upokojevanja s 62 na 64 let. Med protestniki pa je slišati tudi zahteve po odstopu predsednika Emmanuela Macrona in gesla proti genocidu v Gazi.
Le Penova zadržana do protestov
Sicer so se sindikati za današnje množične proteste in stavke, ki se danes kažejo tudi v hudih težavah javnega potniškega prometa, odločili konec avgusta, deset dni preden je z nezaupnico padla vlada Françoisa Bayrouja, ki je zahtevala varčevanje v višini 44 milijard evrov. Menda pa bi lahko novi premier Lecornu pristal na polovico manj, kar mu predlagajo tudi socialisti, s katerimi se je včeraj pogajal o proračunu za leto 2026. Poleg tega socialisti tudi predlagajo večjo obdavčitev bogatih, s čimer se strinjajo sindikati in današnji protestniki. Glede tega pa je zadržana skrajna desničarka Marine Le Pen, ki bi rada v svojem pohodu na oblast pridobila poslovneže in podjetnike. Tako tudi njena stranka Nacionalni zbor, ki se ji obeta velika zmaga na naslednjih volitvah, ne poziva k protestom, a ima »razumevanje za Francoze, ki so nezadovoljni in slabo plačani«.
Mélenchon na protestih v Marseillu
Radikalni levičar Mélenchon, ki je na zadnjih predsedniških volitvah dobil 20 odstotkov glasov, je nagovoril okoli 15.000 protestnikov v Marseillu: »To je izjemen dogodek, sindikalni a tudi politični z velikimi posledicami. Mislili so, da so rešili problem upokojevanja pri 64 letih, kar so vsilili. Zdaj to vprašanje spet prihaja na dan.« Novega premierja Lecornuja je pozval, naj tako kot njegov predhodnik Bayrou izvede v Skupščini glasovanje o zaupnici. »Treba je, da se ta komedija (z novo vlado) čimprej konča,« je dodal. Pozval je protestnike, naj se izogibajo nasilju, ki bo samo voda na mlin notranjemu ministru Retailleauju, ker hoče nastopati kot »rešitelj pred nasiljem«. V resnici si Retailleau kot notranji minister prizadeva, da bi se uveljavil med desnimi volivci kot politik reda in miru pred predsedniški volitvami, na katerim namerava kandidirati.
