Mnoge sankcije posameznih držav, predvsem ZDA, so proti islamski republiki že veljale. Tokrat pa zavezujejo vse članice OZN. Embargo na orožje vključuje konvencionalno orožje s prepovedjo kakršnekoli prodaje ali prenosa orožja v Iran. Prepovedani so tudi uvoz, izvoz ali prenosi delov in tehnologij, povezanih z jedrskim in balističnim programom. Potovanja so prepovedana, sredstva pa zamrznjena za posameznike in podjetja, ki posredno ali neposredno prispevajo k iranskemu jedrskemu programu ali razvoju balističnih raket. Države članice ZN bodo morale omejiti dostop do bančnih in finančnih storitev, ki bi lahko pomagale iranskemu jedrskemu ali balističnemu programu. Vsak, ki krši režim sankcij, pa se lahko sooči z zamrznitvijo sredstev po vsem svetu.
Evropska unija bi zdaj lahko splet uvedla še svoje ločene sankcije proti Iranu, ki so usmerjene proti njegovemu gospodarstvu.
Kje je 400 kilogramov visoko obogatenega urana
Sankcije so začele veljati v noči na nedeljo, potem ko so ob robu zasedanja generalne skupščine padli v vodo zadnji diplomatski poskusi dogovora med Teheranom in zahodnimi državami. Gre za sankcije, ki so jih ukinili ob sklenitvi jedrskega sporazuma z Iranom leta 2015, od katerega pa so ZDA kasneje v času prve vlade predsednika Donalda Trumpa odstopile in spet uvedle svoje sankcije. To še ni pomenilo konca sporazuma, saj druge podpisnice (Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Kitajska, Rusija, EU) od njega niso odstopile in tudi sam Iran ne. Je pa Teheran začel odstopati od nekaterih svojih zavez, zlasti potem, ko se niso izpolnile obljube obljube iz Evrope, da bo našla obvod za ameriške sankcije.
Zdaj je sporazum, znan kot JCPOA, sklenjen za deset let, potekel. Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija so se v zadnjem času pogovarjale z Iranom o ponovnem mednarodnem nadzoru njegovega jedrskega programa in, med drugim, o razjasnitvi usode 400 kilogramov visoko obogatenega urana, ki naj bi ga imel Iran, po letošnjih napadih Izraela in ZDA pa ni jasno, kje je. Vendar dogovora ni bilo, varnostni svet je zavrnil predlog Kitajske in Rusije, da bi zamrznitev sankcij podaljašli za pol leta, Iran pa je v protest takoj poklical domov svoje veleposlanike iz Londona, Pariza in Berlina.
