Poleti se je s prvo prostovoljno in simbolično razorožitvijo borcev kurdske delavske stranke (PKK) v Iraku začel izvajati zgodovinski mirovni proces med Kurdi in Turčijo, zdaj pa se ta postopek vsaj s kurdskega zornega kota premika v drugo fazo. PKK je v nedeljo napovedala, da je začela umikati vse svoje sile iz Turčije na obrambna območja Medja (gre za območje gorovja Kandil v Iraku, kjer je sedež PKK). Tako želijo doseči napredovanje mirovnega procesa in ustvarjanja demokratične družbe v Turčiji.
Prehajanje v odločilno fazo
Do napovedi PKK prihaja tik pred napovedanim srečanjem turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana s predstavniki prokurdske stranke DEM, ki je bila ves čas posrednica v pogovorih s PKK in njihovim priprtim voditeljem Abdulahom Öcalanom na otoku Imrali. Doslej so se predstavniki DEM z Erdoganom letos sešli že dvakrat, vsakič pa je bilo srečanje namenjeno napredovanju mirovnega procesa, ki se je začel s ponujeno roko vlade PKK in njihovo poznejšo odločitvijo, da odložijo orožje in se razpustijo.
Prva simbolična razorožitev nekaj deset borcev, ki so zažgali svoje orožje, je bila julija v Iraku. To je bilo nato uvod v politično dogajanje v Turčiji, kjer so ustanovili posebno parlamentarno komisijo, ki je začela oblikovati pravni okvir za mirovni proces. V 51-članskem odboru za nacionalno solidarnost, bratstvo in demokracijo so zastopane vse glavne parlamentarne stranke, ob pripravi predlogov reforme zakonodaje pa je njena naloga tudi spremljanje razorožitve PKK.
Kakšne reforme bodo oblikovali?
Do konca leta naj bi dokončali svoje delo, kar pomeni, da bi do takrat morali pripraviti predlog zakona, ki bi članom PKK po njihovi prostovoljni razorožitvi zagotovil, da ne bodo kazensko preganjani zaradi članstva v PKK, ki jo je Turčija ves čas opredeljevala za teroristično organizacijo. Prav tako naj bi predlagali reforme, s katerimi bosta omogočeni integracija nekdanjih borcev v družbo in možnost, da bodo uveljavljali svoje demokratične pravice. Pomemben del reform, ki naj bi jih pripravili, vsebuje tudi vprašanje, kako bo Kurdom zagotovljeno izvajanje njihovih kulturnih in jezikovnih pravic ter upravljanja na lokalni ravni, kamor je država vedno znova posegala z imenovanjem skrbnikov na čelo občin, potem ko so bili na svobodnih volitvah izvoljeni župani odstavljeni zaradi političnih razlogov.
Nobena od teh reform ni dokončno pripravljena. K njihovemu sprejetju so v PKK pozvali tudi v nedeljski izjavi ob začetku umika borcev iz Turčije. Zdaj se utegne v postopek sprejemanju reform vključiti tudi glavne odločevalce. Vendarle še ni znano, ali bo Öcalan lahko neposredno sodeloval v tem najpomembnejšem delu priprav reform. Prav njegova vključitev v proces oblikovanja reform utegne biti ključna za legitimnost procesa na kurdski strani. Zunanji minister Hakan Fidan in minister za pravosodje Yilmaz Tunç bosta sicer še ta teden parlamentarnemu odboru poročala o poteku mirovnega procesa in naslednjih korakih.
