Novi južnokorejski predsednik Lee Jae Mjung si od volilne zmage junija prizadeva zmanjšati napetosti s severno sosedo in upa, da bo glede tega našel tudi skupni jezik z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med obiskom v Beli hiši prihodnji teden. Toda Severna Koreja ne kaže nobene pripravljenosti na dialog z novimi oblastmi v Seulu. Poskuse Mjunga za oblikovanje manj hladnih odnosov je označila za sanjarjenje.
Podobno za zdaj velja tudi za Trumpove poskuse, da bi s Pjongjangom spet stekel dialog, podoben tistemu v njegovem prvem mandatu, ko se je nekajkrat srečal z voditeljem Kim Jong Unom. Do preboja pri vprašanjih, ki otežujejo medsebojne odnose, takrat ni prišlo. Zalomilo se je predvsem pri vprašanju denuklearizacije Severne Koreje. Pod predsednikom Joejem Bidnom je dialog potem povsem zamrl, Trump pa je po ponovni vselitvi v Belo hišo napisal pismo Kim Jong Unu s pobudo, da ga obnovijo. Toda ko so ga poskusili izročiti Pjongjangu prek severnokorejske delegacije v Združenih narodih, ga je ta zavrnila.
Vojaške vaje trn v peti
Pjongjang se je v zadnjem času še bolj naslonil na Kitajsko in Rusijo. Predvsem slednji očitno pomaga v vojni v Ukrajini s svojim orožjem in vojaki, kot navajajo v Kijevu in zahodnih obveščevalnih službah. V zameno v drugo smer romajo ruska nafta, vojaške in druge tehnologije ter hrana, državi pa sta lani sklenili strateško partnerstvo.
Odnos do Južne Koreje in novega predsednika se kaže v besedah, ki mu jih je namenila vplivna Kimova sestra. »To ni človek, ki bi spremenil potek zgodovine,« je rekla Kim Jo Jong in dodala, da je zvesti pes Washingtona, ki da govori traparije in v resnici ostaja zavezan napetim odnosom, četudi jih zavija v mirovne pobude. Besede so letele na to, da je Južna Koreja zaveznica, tudi vojaška, ZDA in da imata državi redne vojaške vaje, zadnje prav v teh dneh, ameriška vojska pa ima v južnem delu Korejskega polotoka še vedno nameščenih 28.500 vojakov. Kim Jong Un je te nove vojaške vaje označil za »očitno pripravljenost izzvati vojno« in v njih našel utemeljitev za nadaljnji razvoj jedrskega orožja in povečevanje jedrskih kapacitet svoje države.
Poteze dobre volje brez učinka
»Severna Koreja zdaj ne vidi potrebe, da bi sodelovala z Washingtonom, saj ima mnogo večje koristi od Rusije, ki ji postavlja manj pogojev, kot bi jih ZDA,« pravi Bruce Klingner, nekdanji ameriški obveščevalni analitik iz mislišča Mansfield Foundation. Dodaja pa, da si bo Kim Jong Un morda premislil, da bi pri Trumpu ustvaril iluzijo uspeha, ki v bistvu ne bi prinesla nobene praktične spremembe ali zmanjšala grožnje, ki jo Severna Koreja predstavlja za ameriške zaveznice. Južnokorejski predsednik na kritike s severa odgovarja z besedami, da je zavezan vzpostavljanju stabilnosti in blagostanja v Severni in Južni Koreji. Odkar je prišel na položaj, je odstranil zvočnike, ki ob meji s severno sosedo predvajajo sporočila proti režimu, in ukazal pregledati uspešnost izvajanja sporazumov s Severno Korejo. »To ni nič novega in jih ne bo pripeljalo nikamor,« je do potez skeptična Jenny Town iz projekta 38 North s sedežem v Washingtonu, ki se ukvarja s Severno Korejo.
