Največja flotilja doslej, ki je hotela prebiti izraelski obroč okoli Gaze, ni prispela do enklave. Podobno kot slab ducat vseh drugih ladij oziroma flotilj, ki jih je Izrael od leta 2010 prestregel pred Gazo, je bila tudi tokratna z imenom Sumud po vkrcanju izraelskih vojakov na ladje v mednarodnih vodah prisiljena prekiniti plovbo. Voditelji številnih držav, katerih državljani so bili na krovu ene izmed več kot 40 ladij, so njihovo prestrezanje ostro kritizirali. Vsaj ena ladja je sodeč po GPS-sledilcu flotilje sicer uspešno vstopila v vode Gaze, vendar so to pozneje na izraelskem zunanjem ministrstvu zanikali. Dve ladji s pravniki, ki so spremljali flotiljo, pa sta se preusmerili proti Cipru.
»Nobeni od provokacijskih jaht Hamasa in Sumuda ni uspel poskus vstopa na aktivno bojno območje ali kršitve zakonite pomorske blokade,« so rekli na izraelskem zunanjem ministrstvu. Tudi s to izjavo so se nadaljevali zavajajoči očitki, da so aktivisti v službi Hamasa ter da je blokada Gaze zakonita. Prav to so zelo jasno zavrnili v uradu ZN za človekove pravice. Po njihovi oceni je Izrael s tem, ko je v mednarodnih vodah prestregel plovila s civilno pomočjo, razširil nezakonito blokado tega območja. Kot so še pojasnili, mora Izrael kot okupacijska sila zagotoviti preskrbo prebivalstva s hrano in zdravili v največji možni meri ali omogočiti programe nepristranske humanitarne pomoči hitro in brez ovir. Blokada Gaze je sicer nezakonita, ker povzroča kolektivno kaznovanje civilistov, je nesorazmeren in neselektiven ukrep, onemogoča humanitarno pomoč in krši temeljne človekove pravice.
Aretacije v dveh valih
Že v sredo, ko se je okoli 500 aktivistov, poslancev in borcev za človekove pravice bližalo ozemeljskim vodam Gaze, ki jih nadzoruje Izrael, so se pripravljali na morebitno posredovanje izraelske vojske. V večernih urah so si nadeli rešilne jopiče, potem ko so čez dan okoli treh ladij zakrožili čolni izraelske vojske, se usedli na palube in čakali. Ko so do njih prihrumeli izraelski vojaški čolni, so dvignili roke in se pustili aretirati. V prvem valu prestrezanja je bilo zavzetih 13 ladij z okoli 200 ljudmi. Zaradi aretacij aktivistov so že v sredo zvečer potekale prve demonstracije v nekaterih evropskih mestih, denimo v Rimu.
Protestniki so vzklikali tudi proti premierki Giorgii Meloni, ki je takrat pozivala flotiljo, naj prekine svojo misijo. Po njeni oceni bi namreč vztrajanje pri konfrontaciji z Izraelom lahko porušilo trenutno »krhko ravnovesje« po predlaganem načrtu Donalda Trumpa za dosego premirja v Gazi. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je takrat aktivistom ponujal, da bi humanitarno pomoč predali cerkvi, ta pa bi jo dostavila v Gazo. Protesti so se nadaljevali v Italiji tudi v četrtek, za petek pa sta najstarejši delavski sindikat CGIL in Zveza sindikatov na lokalni ravni razglasila stavko. Melonijeva se je ob to ostro obregnila in sindikatom očitala, da si želijo le »dolgega konca tedna«, ter dejala: »Pričakovala bi, da sindikati vsaj pri vprašanju, ki se jim zdi tako pomembno, kot je Gaza, za petek ne bi napovedali splošne stavke. Dolgi konec tedna in revolucija ne gresta skupaj.«
Ostri odzivi
Druge demonstracije so sledile v četrtek, potem ko so izraelski vojaki prestregli še večino preostalih ladij flotilje Sumud z udeleženci iz 44 držav. Tako kot aktiviste prej – med prvim valom aretiranih je bila tudi švedska aktivistka Greta Thunberg – so jih prepeljali v izraelsko pristaniško mesto Ašdod, kjer so stekli postopki za njihovo deportacijo. Med aktivisti so tudi evropska poslanca in vnuk pokojnega južnoafriškega borca proti apartheidu Nelsona Mandele. Petinšestdeset aktivistov je bilo iz Španije, petdeset pa iz Italije.
Zvrstilo se je več ostrih odzivov iz mednarodne skupnosti, predvsem iz držav, katerih državljani so sodelovali v flotilji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da bo zaradi prestrezanja ladij iz svoje države izgnal vse preostale izraelske diplomate. »Prestrezanje flotilje Sumud je še eno hudo dejanje Izraela zoper svetovno solidarnost in čustva, katerih cilj je olajšati trpljenje v Gazi in spodbuditi mir v regiji,« je ocenil južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa, čigar država je vložila tožbo proti Izraelu zaradi kršenja konvencije o preprečevanju genocida. Glavno tožilstvo v Carigradu je na podlagi konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu začelo preiskavo izraelske vojske glede morebitnih kaznivih dejanj odvzema prostosti, ugrabitve ali zadržanja prevoznega sredstva, hujšega ropanja, gmotne škode in mučenja.
