Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je v torek obžaloval »upočasnitev« normalizacije odnosov z ZDA, potem ko je predsednik Donald Trump v nedeljo dal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu le še »deset ali dvanajst dni« za ustavitev vojne v Ukrajini in zagrozil s hudimi sankcijami. »Posebna operacija se nadaljuje. Hkrati pa ostajamo zavezani mirovnemu procesu, da bi rešili konflikt glede Ukrajine in zaščitili svoje interese,« je dejal Peskov. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki ostaja Putinov svetovalec, je obsodil Trumpov ultimat in ZDA zagrozil z vojno.
Rusija služi še več
Trump je 14. julija Putinu dal 50 dni za ustavitev spopadov. V nedeljo pa je, ko se je na Škotskem srečal z britanskim premirjem, izjavil: »Postavljam nov rok desetih ali dvanajstih dni, ki velja od danes. Ni razloga, da bi čakali. Ne vidimo nobenega napredka. (…) Vsakič, ko mislim, da se bo ustavilo, (Putin) ubija ljudi. Nimam se kaj več z njim pogovarjati.«
Trump ob morebitnem neupoštevanju njegove zahteve grozi s posrednimi sankcijami, to je s stoodstotnimi carinami državam, ki kupujejo rusko nafto in plin. To so predvsem Indija, Turčija in Kitajska. Neposredne ameriške carine proti Rusiji bi bile nesmiselne, ker med njimi skoraj ni trgovine.
Kitajska bi v tem primeru lahko prizadela ZDA s protiukrepi. Že ogromen dvig carin na uvoz iz Kitajske pa bi bil hud udarec za ameriške potrošnike, saj bi se cene oblačil, obutve in igrač znatno zvišale. Vendarle je zadnje dni Trump z grožnjo visokih carin pomagal ustaviti vojno med Tajsko in Kambodžo. ZDA imajo takšno moč zaradi svojega velikanskega trga. A zlasti Indija se bo težko odrekla poceni ruski nafti, na kateri temelji njena izjemno visoka gospodarska rast.
Rusija, ki z vojnim gospodarstvom kljubuje večinoma neučinkovitim evropskim sankcijam, razen od prodaje energentov nima veliko možnosti za prihodke in njeno gospodarstvo ni večje od španskega. Putin pa bi lahko obvaroval Indijo in Kitajsko pred stoodstotnimi ameriškimi carinami s tem, da bi ti dve državi uvažali rusko nafto kot kazahstansko. Za zdaj se je zaradi Trumpovega novega ultimata Putinu cena nafte na svetovnem trgu, ki pričakuje manjšo ponudbo, zvišala. Torej Rusija, ki je za Savdsko Arabijo drugi največji izvoznik, zasluži še več.
V Kijevu so pozdravili Trumpovo odločnost, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na omrežju X pohvalil njegovo »jasno stališče«.
O srečanju na Kitajskem
Malo pred Trumpovo izjavo je Peskov novinarjem omenil možnost, da bi se lahko v začetku septembra, torej preden bi se iztekel prvotno zamišljeni 50-dnevni rok, Putin in Trump srečala na Kitajskem. To državo bo namreč Putin obiskal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Vsekakor mora ruski predsednik, ki doslej ni niti malo popuščal, pokazati nekaj dobre volje, sicer bi lahko zapravil Trumpovo naklonjenost, ki je zdaj njegov glavni adut v ukrajinski vojni. Doslej je bil za premirje samo pod pogojem, da se ukrajinska vojska povsem umakne iz anektiranih regij Doneck, Zaporižja in Hersona, ki jih je Putinova Rusija deloma že zavzela (Luhansk že v celoti). Ob tem zahteva demilitarizacijo Ukrajine, kar bi v resnici pomenilo njeno podreditev Rusiji.
Putin se je po telefonu večkrat prijateljsko pogovarjal s Trumpom po njegovi vrnitvi v Belo hišo, nista pa se še srečala v tem Trumpovem mandatu. Njuni odnosi so se poslabšali, ko je postalo vse bolj očitno, da Putin noče sprejeti Trumpovega predloga za premirje.
