V Pekingu se je včeraj začelo devetdnevno letno zasedanje nacionalnega ljudskega kongresa, ki naj bi kot glavno kitajsko predstavniško telo sprejemal najpomembnejše odločitve v državi. V resnici bo okoli 3000 delegatov na ritualen način, ki je vnaprej skrbno pripravljen in zrežiran, le potrdilo odločitve, ki jih je za zaprtimi vrati že sprejel najožji vrh partije. A ves svet bo ravno zato zelo pozorno spremljal kongres, ker bo na njem mogoče prepoznati, v katero smer partijski vrh vodi Kitajsko. Odločitev, da premier prvič po letu 1993 na koncu kongresa ne bo imel novinarske konference, na primer priča o vse močnejši oblasti predsednika države in partijskega voditelja Xi Jinpinga.
Problematično padanje cen
Premier Li Qiang je v včerajšnjem govoru ob odprtju kongresa največ pozornosti namenil gospodarstvu, kot predsednik vlade običajno stori na začetku. Z veliko mero ponosa je dejal, da kitajski delež prodanih električnih avtomobilov na svetovnem trgu znaša že 60 odstotkov. A je drugje priznal tudi težave: »Potencialne nevarnosti na trgu nepremičnin, pri zadolženosti lokalnih skupnosti in bankah niso majhne,« je rekel. Kot je dejal Li, je letos cilj vlade petodstotna gospodarska rast, kar je malo glede na nekdanjo desetodstotno. Je pa zelo ambiciozno glede na omenjene težave, h katerim je treba dodati brezposelnost mladih s fakultetno izobrazbo, hitro staranje prebivalstva zaradi politike enega otroka (v letih 1979–2016) in zmanjšanje domačega povpraševanja, ki se odraža v deflaciji. Padanje cen povzroča, da ljudje še manj kupujejo, saj čakajo, da bodo izdelki, na primer avtomobili in gospodinjski aparati, še cenejši.
Vse manjše domače povpraševanje je toliko večji problem, ker se ob zapiranju ameriškega trga zmanjšuje tudi izvoz, bivši ameriški predsednik Donald Trump pa obljublja nove carine v primeru vrnitve v Belo hišo. Tudi v Evropski uniji, ki je poleg ZDA daleč največji izvozni trg za Kitajsko, je zaznati protekcionistične težnje, zlasti zaradi konkurence kitajskih nizkocenovnih električnih avtomobilov.
Ekonomisti menijo, da bi morala vlada odločneje podpreti zasebna podjetja, saj so bolj produktivna kot državna. Prav tako bi bile nujne reforme na trgu nepremičnin, kjer je kriza največja. Več milijonov Kitajcev je plačalo za stanovanje in ostalo brez obojega – stanovanja in denarja. Trg nepremičnin predstavlja petino kitajskega gospodarstva in nepremičninska kriza bi lahko s sabo v prepad potegnila tudi banke, ki so v težkem položaju tudi zaradi plačilne nesposobnosti zadolženih podjetij.
Zatikanje v
gospodarskem čudežu
Vsekakor bo velik uspeh, če bo letos gospodarska rast petodstotna. A tudi če bo kitajsko gospodarstvo res uradno doseglo tako rast, bo realna veliko manjša. Mnogi ekonomisti ocenjujejo, da je bila lani dejanska gospodarska rast okoli 1,5 odstotka, čeprav je uradno dosegla 5,2 odstotka.
Nizka kitajska gospodarska rast bi slabo vplivala tudi na svetovno gospodarstvo. Predvsem pa bo velik problem za partijsko vodstvo, saj je legitimnost za svojo oblast v zadnjih 40 letih imelo v gospodarskem čudežu. Brez primere v človeški zgodovini je, da se je v eni generaciji tako zelo izboljšalo življenje milijarde ljudi. V teh 40 letih se je namreč BDP na prebivalca na Kitajskem povečal za 60-krat.
