Hrvaški uradniki in mediji navdušeno štejejo milijone turistov in nočitev v pričakovanju, da bodo ponovili rezultate iz rekordnega turističnega leta 2019, ki so jih nekateri turistični kraji že presegli. Še posebno zadovoljna je država, ker je bil julija dosežen nov mesečni rekord, ko gre za fiskalizirane račune, saj jih je bilo za več kot 2,2 milijarde evrov ali skoraj 15 odstotkov več kot junija, ki je bil dosedanji absolutni rekorder, tudi v primerjavi z decembrskimi potrošnjami. Višji znesek v državni blagajni je tudi posledica visokih cen, ki letijo v nebo, posebno na obali, kjer so v primerjavi s cenami za enake izdelke v prodajalnah iste trgovske verige v notranjosti države precej višje.
Po podatkih hrvaškega zavoda za statistiko so podražitve hrane in brezalkoholnih pijač že maja na letni ravni presegle 15 odstotkov. Zasoljene cene je čutiti v mnogih gostinskih lokalih, še posebno v restavracijah, v katerih za štiričlansko družino niti 120 evrov ne utegne zadostovati za dobro kosilo ali večerjo. Podražile so se tudi namestitve, za 20 do 50 odstotkov v primerjavi z lani, predvsem v konicah julija in avgusta, ko se iskanje primerne nočitve brez poprejšnje rezervacije lahko sprevrže v nočno moro zaradi pomanjkanja prostih postelj in posledičnega razmerja med ceno in kakovostjo.
Podražitve so praviloma izrazitejše v objektih s širšo ponudbo storitev, predvsem pri tistih, ki vključujejo hrano, kar pomeni, da so v hotelih cene bolj poskočile kot v družinskih »zimmer frei« namestitvah. Cene v kampih bolj sledijo hotelom kot zasebnim namestitvam. Zaradi dragih storitev tudi za vse več hrvaških državljanov počitnice na hrvaški obali ostajajo le želja, če nimajo lastne namestitve ali pa lahko počitnikujejo pri svojcih in prijateljih. Zdi se, kot da se hrvaški turizem usmerja proti gostom z večjo kupno močjo, ponudba za tiste z globljo denarnico pa je omejena na navtični turizem in luksuzne hotele.
Turistični delavci in gostinci poudarjajo, da nimajo veliko manevrskega prostora. Visoke cene upravičujejo z inflacijo, povišanjem vhodnih stroškov, posebno hrane, za več kot 20 odstotkov, povišanjem cen energentov, predvsem električne energije, ki se je v primerjavi s preteklim obdobjem podražila za kar štirikrat … Poleg tega morajo zaradi kroničnega pomanjkanja delovne sile zagotoviti še višje plače, da sploh najdejo izurjene delavce.
Nestrpno čakanje na evro
Turisti iz držav z evrom komaj čakajo, da bo Hrvaška uvedla skupno evropsko valuto, razlogov pa imajo vsekakor dovolj. Posebno past za goste iz tujine predstavljajo menjalnice. Na Hrvaškem jih je okoli 900, večinoma v obalnih turističnih krajih. Čeprav je uradni tečaj hrvaške centralne banke (HNB) te dni nekaj več kot 7,51 kune za evro, boste v mnogih lokalnih menjalnicah dobili le 600 kun ali nekaj drobiža več za 100 evrov. Medtem ko so domači državljani večinoma seznanjeni s takšno situacijo in se, če le lahko, raje obrnejo na menjalnice v bankah ali na poštah, pa se obiskovalci iz tujine zagotovo počutijo izigrane, ko ugotovijo, koliko denarja so izgubili. Provizije menjalnic na obali dosegajo tudi 20 odstotkov zneska, kar je občutno več kot v notranjosti države. V menjalnicah lahko sami oblikujejo tečaj, za katerega trdijo, da je odraz povpraševanja na trgu. Težko se je upreti pomisleku, da je letošnji tečaj še zadnja priložnost za veliko bero, saj bodo z uvedbo evra mnoge morale zapreti vrata ali pa spremeniti poslovni model. Po podatkih hrvaškega združenja menjalničarjev, ki bo verjetno prav tako kmalu postalo zgodovina, dosega zamenjava kun in evrov v menjalnicah do 90 odstotkov prometa. S HNB so zgolj svetovali turistom, naj se dobro informirajo in bodo previdni, kje menjavajo denar.
Nevšečna izkušnja je lahko tudi dvig denarja na bankomatih, saj vsaka banka oblikuje provizije za uporabnike, ki niso njene stranke. Večina bank, ki delujejo na Hrvaškem, je v pričakovanju visokih fiksnih stroškov zaradi uvedbe evra med drugim podražila tudi provizije za dvig gotovine z bankomatov. Provizije tako znašajo tudi do štiri odstotke zneska ali minimalno do pet evrov na transakcijo, odvisno od banke. Ob tem je razlika tudi v tem, ali gre za debetno ali kreditno kartico.
S septembrom dvojno označevanje cen
Na Hrvaškem bodo morali od 5. septembra trgovci in ponudniki storitev dvojno označevati cene v kunah in evrih, kar nekateri že počnejo. Državljani lahko samo spremljajo nihanja cen, saj dvojno označevanje ne bo preprečilo prostega oblikovanja cen navzgor. Trgovci in ponudniki storitev trdijo, da so podražitve zaradi konverzije mogoče samo v delu, ko se poskušajo izogniti poslovanju s centi. Če nekaj stane 50 kun, bi to po fiksnem menjalnem tečaju konverzije, ki ga je sredi julija določil Svet EU (7,53450 kune za en evro), do novega leta lahko bilo označeno kot 6,64 evra. A ko bodo po novem letu prišli evri in se bodo prodajalci odločiti zaokrožiti ceno tega istega blaga ali storitve po matematičnih pravilih na 6,7 evra, se bo z dvojnim označevanjem jasno videla podražitev, saj bo cena v kunah 52,74.
Zakon o uvedbi evra naj bi, kot napoveduje hrvaška vlada, zaščitil državljane pred podražitvami pri preračunih, ker bodo zaradi dvojnega označevanja cen v evrih januarja 2023 te enake cenam, izraženim v kunah decembra 2022. Sicer ne obstaja zakonsko določilo, ki bi lahko preprečilo podražitve ne glede na konverzijo, saj morajo trgovci in ponudniki storitev le dvojno označiti ceno, inflacija in domišljija pa bosta že storili svoje.
