Odstop bo začel veljati čez šest mesecev. Uradna Vilna pravi, da morajo biti protipehotne mine del njenega arzenala zaradi varnostne grožnje, ki jo predstavlja sosednja Rusija zaradi vojne v Ukrajini.
Poslanci so odstop potrdili s 107 glasovi za in tremi vzdržanimi. "To je uradno: Litva odstopa od ottawske konvencije, kar je danes potrdil parlament. Odstop bo začel veljati v šestih mesecih," je po glasovanju v parlamentu danes na omrežju X sporočilo litovsko obrambno ministrstvo. Ob tem je objavilo povezavo do izjave iz marca, v kateri so tri baltske države - Estonija, Latvija in Litva - ter Poljska napovedale, da nameravajo odstopiti od pogodbe.
Odstop baltskih držav, Poljske in Finske
Od omenjenih držav je bil latvijski parlament 17. aprila prvi, ki je podprl odstop države od pogodbe. Odstop je aprila napovedala tudi Finska, ki je še ena članica zveze Nato, ki meji na Rusijo.
"V luči nestabilnega varnostnega okolja, ki ga zaznamuje ruska agresija in njena stalna grožnja evroatlantski skupnosti, je nujno oceniti vse ukrepe za krepitev naših odvračalnih in obrambnih zmogljivosti," je povedalo litovsko obrambno ministrstvo.
Poudarilo je, da so se z omenjenimi državami soglasno zavzele za odstop od pogodbe. S to odločitvijo so po oceni ministrstva države poslale jasen signal, da so "pripravljene in da lahko sprejmejo vse potrebne ukrepe za obrambo svojih ozemelj in svobode".
Ottawska pogodba iz leta 1997 prepoveduje uporabo, kopičenje zalog, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Zahteva tudi zagotavljanje pomoči žrtvam ter odstranjevanje in uničevanje zalog. Podpisalo jo je 160 držav in ozemelj, med katerimi je tudi Ukrajina. Med njimi pa ni Rusije in ZDA. Protipehotne mine so izmed najbolj smrtonosnih orožji na bojišču v Ukrajini, grožnjo pa bodo mine predstavljale tudi še dolgo po koncu vojne.
