Policija je sporočila, da je verjetno šlo za kolektivno stresno reakcijo, z njo pa se strinjajo tudi nekateri strokovnjaki. »Dogajanje na Heathrowu je skoraj gotovo posledica množične psihogene bolezni, ki temelji na občutku tesnobe,« je pojasnil dr. Robert Bartholomew, sociolog z Univerze v Aucklandu in strokovnjak za to področje.
Kaj je množična psihogena bolezen
Kot primer prve oblike množične psihogene bolezni strokovnjaki navajajo dogodek iz leta 2011 na eni od srednjih šol v ZDA, kjer so se pri številnih učencih nenadoma pojavili nenadzorovani gibi, trzljaji in krči. Sprva so sumili na toksine iz okolja, a so strokovnjaki ugotovili, da gre za psihogeno reakcijo. »Takšne epidemije se pojavijo med dolgotrajno napetostjo, ki lahko traja tedne ali mesece,« je pojasnil Bartholomew.
Človek lahko v tem stanju zazna nenavadne vonjave, denimo toksične snovi. Ob tem se lahko pojavijo tudi močan glavobol, hitro dihanje, vrtoglavica in omedlevica. »Stanje se pojavi nenadoma, a ljudje okrevajo v nekaj minutah,« je dodal Bartholomew in poudaril, da so simptomi na londonskem letališču sledili takšnemu vzorcu.
Podobni primeri na drugih letališčih
Primer na Heathrowu ni osamljen. Leta 2005 je na letališču v Melbournu kar 57 ljudi poročalo o slabem počutju, potem ko so domnevno zaznali vonj po plinu. Poznejše študije so pokazale, da bi številne prijave podobnih »kemijskih incidentov« lahko pripisali prav psihogeni bolezni.
Profesor Simon Wessely z londonskega King's Collegea je ob tem opozoril, da je za dokončne ugotovitve o primeru na Heathrowu še prezgodaj, in dodal: »Če se izkaže, da ni dokazov o zunanjem vzroku, potem gre najverjetneje za množične psihogene bolezni.«
Bartholomew je posebej poudaril, da to ni duševna bolezen v klasičnem pomenu besede: »Gre za kolektivni stresni odziv, ki temelji na prepričanju. Simptomi so resnični in niso samo v glavi. Prav vsi smo lahko potencialne žrtve.«
