Na uradnem obisku v Sloveniji se na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon mudi palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin. To je bila šele njena druga pot v tujino od imenovanja in po obisku v Združenih narodih v New Yorku si je za prvo destinacijo izbrala Slovenijo. S Fajonovo je podpisala memorandum o soglasju o razvoju odnosov med državama, ki bo predstavljal pravni temelj za krepitev sodelovanja na različnih ravneh. Kot je pojasnila Fajonova, bo ta memorandum med drugim omogočil, da pride do napredka pri izmenjavi mladih, štipendije za palestinske mlade v Sloveniji bodo odslej z ministrstvom za šolstvo poskušali urediti na bolj sistematičen način.
Orožje naj obmolkne
Ministrici sta glavnino pogovorov namenili prizadevanjem za vzpostavitev trajnega in pravičnega premirja v Gazi ter omogočanju večjega dostopa humanitarne pomoči za tamkajšnje prebivalstvo, ki po zadnjem poročilu Združenih narodov trpi za lakoto. Na dan, ko je v dveh izraelskih napadih na bolnišnico Naser v Gazi umrlo dvajset ljudi (med njimi pet novinarjev), sta se ministrici zavzeli za to, da naj orožje v Gazi čim prej obmolkne.
»Počaščena sem, da sem v našem drugem domu, Sloveniji,« je dejala Agabekjan-Šahinova. Sloveniji se je zahvalila za njena stališča v izraelsko-palestinskem konfliktu, ki ponazarjajo moralno jasnost. Skupni pogledi na konflikt po njeni oceni izvirajo iz skupnega boja za neodvisnost in pravičnost. »Sprejeli ste pravilno odločitev,« je o slovenskem priznanju Palestine in drugih ukrepih dejala Agabekjan-Šahinova. Priznanje Palestine po njeni oceni ni zgolj simbolno dejanje, temveč tudi jasno sporočilo okupacijskim silam in ključno dejanje, s katerim se približuje uresničitev cilja palestinske države.
Agabekjan-Šahinova je Sloveniji hvaležna tudi za vzpostavljene sankcije proti izraelskima ministroma Itamarju Ben Gviru in Bezalelu Smotriču. Naseljenci na Zahodnem bregu se namreč po njenih besedah s takšnima ministroma počutijo okrepljene. »Politika naseljencev je del etničnega čiščenja,« je poudarila ministrica in pristavila, da napade naseljencev na Palestince na Zahodnem bregu in njihovo uničevanje kmetijskih površin ščiti izraelska vojska.
Grozi še hujša lakota
Velik del pogovorov ministric se je vrtel okoli humanitarne krize v Gazi, kjer je zdaj po nedavnem poročilu OZN tudi uradno razglašena lakota. Trpi jo dobrega pol milijona ljudi, razmere pa naj bi se še zaostrile. »Lakota se uporablja kot orožje v vojni. Več kot 250 ljudi je že umrlo za lakoto. Ne gre za neresnično realnost,« je poudarila palestinska zunanja ministrica in tako zavrnila očitke Izraela, da gre za lažno ustvarjeno podobo dogajanja v Gazi.
»Če ne pride kmalu več hrane v Gazo, bo zaradi podhranjenosti v nevarnosti 43.000 otrok,« je poudarila Fajonova in dodala, da bi se morali v mednarodni skupnosti prižgati vsi alarmi. »Mednarodna skupnost je padla na testu humanosti. Lakoti bi se lahko izognili,« je dejala in poudarila, da namerno ustvarjena lakota predstavlja izjemno hudo kršitev mednarodnega prava. Fajonova je napovedala, da bo Slovenija s svojimi dejanji še naprej poskušala lajšati nevzdržno situacijo v Gazi in bo nastavljala ogledalo mednarodnim partnerjem, da je treba storiti več. »Naklonjeni smo pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu,« je dejala Fajonova in dodala, da s podobno mislečimi državami razmišljajo tudi o dodatnih sankcijah. Slovenija namerava še naprej ob zagotavljanju sredstev za nevladne organizacije, ki pomagajo Palestincem, pomagati tudi s finančno pomočjo za Agencijo Združenih narodov za pomoč Palestincem (Unwra). Poslej bo država zanjo namenila štiri milijone evrov na leto. Ob dveh pošiljkah humanitarne pomoči za Gazo, ki so jo v Jordanijo prepeljali s tovornim letalom spartan, Slovenija Palestincem pomaga tudi z rehabilitacijo desetih otrok iz Gaze v zavodu Soča. Prizadevali si bodo za prihod še ene skupine otrok.
