Pakistan in Afganistan sta se za pogajalsko mizo v Carigradu znašla po doseženi prekinitvi spopadov, ki so jo pred desetimi dnevi po dobrem tednu dni silovitih čezmejnih obstreljevanj dosegli v katarski Dohi. Državi sta bili v začetku oktobra pred obsežnim vojaškim spopadom, ki bi lahko prerasel v vojno.
Vrhunec napetosti je bil oktobrski pakistanski zračni napad na prestolnico Kabul, ko so ciljali vodstvo talibanov. Neposredni povod za ta napad je bil takrat čezmejni napad afganistanskih varnostnih sil na pakistanske vojaške postojanke. Že pred tem je Pakistan izvajal letalske in topniške napade na afganistansko ozemlje, da bi zadel baze militantne skupine pakistanskih talibanov, ki naj bi Pakistan napadale z afganistanskega ozemlja. Afganistansko ozemlje naj bi kot odskočno desko za napade čez mejo uporabljale skupina Tehrik-e-Taliban Pakistan (TTP) in druge sorodne milice. To za Pakistan predstavlja neposredno varnostno grožnjo. Samo letos naj bi izvedle več kot 600 napadov v Pakistanu.
Kaj je bil razlog za propad pogajanj?
Pogovori, namenjeni zagotovitvi dolgoročnega premirja med Afganistanom in Pakistanom, so se v Carigradu po štirih dneh končali brez »uresničljive rešitve«. Cilj pogovorov je bil doseči dolgoročno rešitev. Zaradi nezadovoljstva s potekom pogovorov jih je v sklepni fazi zapustila pakistanska delegacija. Afganistanska delegacija namreč po neuradnih informacijah ni bila pripravljena sprejeti njihove zahteve, da oblasti v Kabulu skupino Tehrik-e-Taliban opredelijo za teroristično skupino in začnejo proti njej ukrepati.
»Afganistanska stran se je nenehno oddaljevala od bistva problema in se izogibala ključnemu vprašanju, zaradi katerega se je dialog sploh začel. Namesto da bi prevzeli odgovornost, so afganistanski talibani začeli iskati krivce, se izogibali odgovornosti in uporabljali zvijače. Dialog tako ni prinesel nobene izvedljive rešitve,« je ocenil pakistanski minister za informiranje Ataulah Tarar.
Pogovori v Carigradu so se sicer že začeli z njegovim svarilom, da bi lahko prišlo do odkrite vojne med državama, če se pogajanja ne bodo končala z dogovorom. Po propadlih pogajanjih se je njegova retorika grožnje proti uradnemu Kabulu nadaljevala. »Pakistan ne potrebuje niti dela svojega celotnega arzenala, da bi popolnoma uničil talibanski režim in ga potisnil nazaj v jame, kjer se skriva,« je po propadlih pogovorih v Carigradu dejal pakistanski obrambni minister Tarar.
