Na iranski televiziji je kmalu po Ameriških napadih ugledni politolog in analitik Mahdi Khanalizadeh dejal: »Gospod predsednik ZDA, vi ste začeli to vojno, a mi jo bomo končali!« Zanikal je, da bi na območju Forda, kjer je najpomembnejši iranski podzemni obrat za bogatenje urana, 80 metrov pod skalnatim hribovjem in utrjen z betonskimi zidovi, prišlo do hujših ekplozij in tresenja tal, ki bi pričale o uspehu in učinkovitosti ameriškega napada. Nadaljeval je: »Možno je torej, kot je to pogosto pri tem predsedniku ZDA, da gre spet za blefiranje in pretiravanje. Odslej pa Iran ne pozna več zadržkov. Islamska Republika Iran ima odslej vse ameriške baze v regiji s 40.000 ameriškimi vojaki za legitimne tarče. ZDA so tiste, ki so začele to vojno.«
Varuhi revolucije, ki so elitna vojaška sila Islamske republike, so napovedali obžalovanje vredno maščevanje. »Uporabili bomo sredstva, ki presegajo vse, kar si v taboru agresorja lahko predstavljajo,« so še sporočili v vodstvu Varuhov revolucije. Obljubljajo tudi, da bodo nadaljevali z napadi na Izrael.
Netanjahu: »Zgodovinska prelomnica«
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kmalu po ameriških napadih na jedrske objekte v Iranu na televiziji izjavil: »Čestitamo, ameriški predsednik Donald Trump, vaša drzna določitev, da napadate iranske jedrske objekte z izjemno močjo ZDA, spreminja zgodovino.« Zatem je hvalil tudi učinkovitost in uspešnost izraelskih napadov na Iran. Nadaljeval je: »A z akcijo te noči nad iranske jedrske objekte so se ZDA izkazale za neprekosljive. Storile so to, kar nobena država na svet ne bi mogla. Zgodovina si bo zapomnila, da je predsednik Trump onemogočil najbolj nevarnemu režimu na svetu, da bi prišel do najbolj nevarnega orožja.« Trumpova odločitev pa naj bi pomenila »preobrat v zgodovini«, ki bo omogočil »blagostanje in svetlo prihodnost z mirom na Bližnjem vzhodu«. Netanjahu je še poudaril, da je mir mogoče doseči le s silo. In: »Zahvaljujem se vam, predsednik Trump, zahvaljujeta se vam Izrael in civilizacijski del sveta.«
Izraelska vojska pa je sporočila, da še preverja, kakšni so rezultati ameriškega napada. Na vprašanje, ali so iranske oblasti v dneh pred napadom preselile močno obogateni uran drugam, je general Effie Defrin, govornik izraelske vojske, odgovoril: »Še prezgodaj je, da bi to vedeli.« Agencija Reuters je s strani iranskih oblasti slišala trditev, da je Iran pred napadom drugam preselil močno obogateni uran. O tem naj bi v četrtek pričali satelitski posnetki. Defrin je novinarjem tudi dejal, da se bodo izraelski napadi na Iran nadaljevali, ker naj bi imel Izrael »še druge cilje« v tej državi (verjetno pri tem misli na rušenje islamistično-fundamentalističnega režima, ki je sovražen do Izraela).
Rusija ostro obsoja ameriške napade na tri glavne iranske jedrske objekte. V sporočilu za javnost je rusko zunanje ministrstvo zapisalo: »Neodgovorna odločitev za napade z izstrelki in bombami na ozemlje suverene države, ne glede na argumente, na jasen način krši mednarodno pravo.« Sicer je Iran pomemben zaveznik Rusije tudi v njeni vojni proti Ukrajini, kar je prišlo do izraza z dobavami več sto tisoč iranskih brezpilotnikov ruski vojski.
Strah pred stopnjevanjem vojne
Zunanjepolitična predstavnica EU Estonka Kaja Kallas je po ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov pozvala »vse strani, naj naredijo korak nazaj in naj se vrnejo k pogajanjem ter tako preprečijo stopnjevanje in širjenje vojne«. Na družbenem omrežju X je tudi zapisala: »Iran ne sme razviti jedrskega orožja, saj bi to ogrozilo jedrsko varnost.« Napovedala je, da bodo zunanji ministri o novih razmerah na Bližnjem vzhodu razpravljali v ponedeljek. Gre za ministrsko zasedanje, ki je bilo napovedano že prej in na katerih naj bi razmislili tudi o tem, ali naj se Izrael kaznuje zaradi pošastnih razmer v Gazi. Govorili naj bi tudi o Ukrajini, a vsekakor bo v ospredju Iran.
Predsednik Evropskega sveta Portugalec Antonio Costa pa je na omrežju X vpletene strani pozval k spoštovanju mednarodnega prava in jedrske varnosti. Poudaril je, da je diplomacija edini način za vzpostavitev miru in varnosti v regiji. Izrazil je bojazen, da bodo spet civilisti žrtve stopnjevanja vojne. Zagotovil je, da bo EU še naprej iskala mirno rešitev konflikta.
»Kancler Friedrich Marz je ponovil svoj poziv Iranu, naj takoj začne pogajanja z ZDA in Izraelom, da bi na diplomatski način rešili konflikt,« je v sporočilu za javnost zapisala govornica nemške vlade po njeni izredni seji.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je na omrežju X zatrdil, da Francija ni sodelovala v ameriških napadih na Iran in tudi ne v pripravah. Obe strani je pozval »k zadržanosti, da se prepreči širjenje in stopnjevanje konflikta«. Spomnil je, da je Francija že večkrat nasprotovala temu, da bi Iran prišel do jedrskega orožja, hkrati pa je »dajala prednost pogajanjem, ki bi izhajala iz mednarodnega sporazuma o neširjenju jedrskega orožja«. Spomniti velja, da je prav Francija pred več kot 60 leti omogočila Izraelu, da je izdelal jedrsko orožje.
Narendra Modi, premier Indije, ki ima prav tako - kot tudi Pakistan - jedrsko orožje, je na omrežju X zapisal, da se je po telefonu zelo temeljito pogovarjal o trenutni situaciji z uglednim in zmernim iranskim predsednikom Masudom Pezeškjanom. Modi se je zavzel za dialog in za mir.
Egipt je obsodil napad na Iran. Posvaril je pred širitvijo kaosa in vojne na vso regijo. Tudi Turčija se boji posledic, ki jih bo imel ameriški napad na vso regijo. Že pred nekaj dnevi pa so zaradi izraelskih napadov turški diplomati opozorili EU, da bo najbrž prišlo do velika vala beguncev iz 95-milijonskega Irana, ki jih Turčija ne bo mogla vseh zadržati.
Papež Leon XIV je med nedeljsko pridigo tudi dejal: »Nobena vojaška zmaga ne more nadomestiti bolečine mater, otroškega strahu, ukradene prihodnosti. Naj diplomacija utiša orožje!«
