V ponedeljek bo v francoski skupščini glasovanje o zaupnici vladi. Sprva je bilo na zahtevo radikalne levice Jean-Luca Mélenchona glasovanje predvideno za 23. september, a ga je premier François Bayrou pomaknil na 8. september. Zaupnico bo premier vezal na precej splošno izjavo o usmeritvah vlade, tudi o nujnosti, da se zaradi hude javnofinančne krize v proračunu za prihodnje leto, ki pa še ni v celoti predlagan, privarčuje 44 milijard evrov, med drugim z ukinitvijo dveh dela prostih dni. Najbrž tudi sam Bayrou ne verjame, da bo obstal. Še v vladnem taboru, ki ima le 210 (od 577) poslancev, bodo namreč nekateri glasovali za nezaupnico.
Socialisti ga ne bodo podprli
Morda Bayrou hiti s padcem vlade, da bi tako oslabil za 10. september napovedano splošno stavko z blokadami po vsej državi, ki jih proti napovedanemu vladnemu programu varčevanja »na plečih ljudstva« podpirajo Mélenchonova Nepokorjena Francija in levi sindikati. Če bi se blokade nadaljevale, bi se Francija lahko znašla v podobno nevarni situaciji z vandalizmom skrajnežev kot konec leta 2018 z gibanjem rumenih jopičev, ki pa je bilo bliže skrajni desnici.
»Prepričan sem, da mi bo uspelo,« je sicer dejal Bayrou v ponedeljek, ko je začel pogovore s predstavniki opozicijskih parlamentarnih strank. Predvsem socialiste, ki naj bi bili med opozicijskimi strankami najbolj odgovorni, poziva, naj podprejo njegovo manjšinsko vlado in napovedane varčevalne ukrepe ter tako preprečijo zaostrovanje javnofinančne krize. S svojim 6-odstotnim proračunskim primanjkljajem Francija že plačuje višje obresti kot Grčija.
A socialisti bodo glasovali za padec vlade. Hočejo celo, da bi premier postal nekdo iz njihovih vrst, čeprav imajo le 66 poslancev. Radi bi bolj obdavčili bogate, saj je eden od vzrokov za sedanje javnofinančne težave zmanjševanje davčnega bremena za bogate v zadnjih letih. Kljub hitremu staranju prebivalstva zahtevajo tudi odpravo pokojninske reforme iz leta 2023. Tudi zato so za varčevanje v proračunu le višini 21 milijard evrov, kar je dvakrat manj, kot predlaga Bayrou, in menda ne bi rešilo Francije pred javnofinančno krizo.
Vsekakor so Bayrouju zamerili, da jih ni upošteval, potem ko so spomladi rešili njegovo vlado pred padcem. Če bi jo zdaj znova podprli, bi na naslednjih volitvah doživeli hud poraz.
Macron zavrača pozive Nacionalnega zbora
Skrajna desnica Marine Le Pen, ki ima 140 poslancev in bi bila še pred nekaj meseci morda za kompromis, se te dni ni odzvala na Bayroujevo obljubo, da bo zaostril migracijsko politiko. Nacionalni zbor Le Penove in Mélenchonova Nepokorjena Francija, ki ima 71 poslancev, zahtevata nič manj kot odstop ali odstavitev predsednika Macrona, ki »je ovira razvoju in napredku države«.
A Macron hoče ostati do konca mandata spomladi 2027. Možno je tudi, da bo Bayrou po padcu vlade nekaj mesecev kot premier v odstopu opravljal tekoče posle. Navsezadnje bo tudi naslednji premier vodil manjšinsko vlado in skupščina bi tudi njemu lahko kmalu izrekla nezaupnico.
Nacionalni zbor zahteva razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Vendar je to možnost Macron zavrnil, saj bi samo še okrepile skrajno desnico in še bolj oslabile vladni tabor. Po zadnji anketi agencije Elab bi Nacionalni zbor Le Penove dobil 31,5 odstotka glasov, združena levica 23,5, ožji vladni tabor samo 14 odstotkov in deloma provladna desnica 10,5 odstotka glasov. Ob večinskem dvokrožnem sistemu bi Nacionalni zbor lahko dobil okoli 200 poslancev, kar bi bilo še vedno premalo za stabilno vlado. Skupščina bi bila najbrž še naprej, kot je po volitvah leta 2024, razklana na tri tabore (levica, desna sredina, skrajna desnica), ki med seboj ne morejo ali ne znajo sodelovati, vsakemu od treh taborov pa manjka zelo veliko do absolutne večine.
