Junija 2023 je podmornica Titan eksplodirala, umrlo je vseh pet ljudi na krovu, vključno z izvršnim direktorjem Oceangata Stocktonom Rushem. V poročilu ameriške obalne straže (USCG), objavljenem pred dnevi, so ugotovitve, da so bile glavni vzrok nesreče napake glede varnosti, testiranja in vzdrževanja.
»Toliko stvari bi se dalo narediti drugače. Od začetne zasnove, gradnje do delovanja – ljudem so prodali laž,« je Lochridge povedal za BBC. Vendar je prepričan, da bi ameriške oblasti lahko – in bi tudi morale – storiti več, da bi ustavile Oceangate.
Lochridge se je podjetju Oceangate pridružil sedem let pred nesrečo kot direktor pomorskih operacij. Z družino se je preselil iz Škotske v ZDA in bil poln navdušenja nad ambicijami podjetja. Oceangate je ravno gradil novo podmornico, ki bi potnike, ki plačujejo za prevoz, peljala do najslavnejše razbitine na svetu – Titanika.
Glasgowčan, ki govori brez dlake na jeziku, je na morju delal več kot 25 let, najprej v kraljevi mornarici in kasneje kot pilot podmornice. Vodil je reševalne operacije podmornic in se odzival na klice v sili, ko so bili ljudje ujeti pod vodo. Njegove odgovornosti v podjetju so vključevale načrtovanje potopov, kot glavni pilot pa bi bil tisti, ki bi raziskovalno podmornico in njene potnike popeljal 3800 metrov pod valove, da bi si ogledali potopljeni Titanik.
Zunanjega nadzora ni bilo
Prototip nove podmornice, ki so jo kasneje poimenovali Titan, so razvijali v sodelovanju z laboratorijem za uporabno fiziko (APL) Univerze v Washingtonu. Načrt je bil, da bi njen trup, torej del, kjer bi sedeli potniki, zgradili iz ogljikovih vlaken. Iz tega materiala še ni bila izdelana nobena globokomorska podmornica, večina jih ima namreč trup iz titana ali jekla. Toda Lochridge je zaupal v ekipo washingtonske univerze.
Dejal je, da mu je izvršni direktor Oceangata Stockton Rush povedal, da bo plovilo opravilo varnostno oceno oziroma certifikacijo neodvisne pomorske organizacije. Lochridge je bil prepričan, da je ta nadzor tretje osebe bistvenega pomena – še posebej zato, ker naj bi bil Titan izdelan iz eksperimentalnih materialov.
Toda poleti 2016 je začel dvomiti o projektu.
Oceangate je nehal sodelovati z APL in se odločil, da bo načrtovanje in izdelavo Titana prevzel interno. Lochridge je bil zaskrbljen. Ni imel zaupanja v inženirje Oceangata. Za BBC je povedal, da meni, da niso imeli izkušenj z gradnjo podmornic, ki bi lahko zdržale ogromne pritiske na globini Titanika.
»Takrat sem začel postavljati vprašanja … in čutil sem dolžnost, da jih še naprej postavljam,« je dejal. Ko so začeli prihajati deli za Titan in je plovilo začelo dobivati obliko, je Lochridge povedal, da je opažal težavo za težavo. »Ko je prišel karbonski trup, je bila to popolna zmešnjava,« je dejal. V materialu je videl vidne vrzeli, območja, kjer so plasti ogljikovih vlaken razpadale – to je znano kot delaminacija.
Težave s ključnimi sestavnimi deli
Ugotovil je tudi težave z drugimi ključnimi komponentami. Trup iz ogljikovih vlaken je imel na obeh straneh sicer titanove kupole, vendar je dejal, da je bila kovina nepravilno obdelana. Skrbelo ga je tudi, da podmorniško okno ni bilo zasnovano za delovanje v ekstremnih globinah. Najbolj skrb zbujajoče je bilo, ko je izvedel, da Titan ne bo neodvisno certificiran glede varnosti.
Za BBC je povedal, da je bil vedno odkrit glede varnostnih vprašanj – zato ne bo molčal. »Omenil sem vse težave, ki sem jih videl … vendar sem vedno znova naletel na odpor,« je dejal. Januarja 2018 je svoje pomisleke ponovno predstavil Stocktonu Rushu. Tokrat ga je Rush prosil, naj opravi pregled plovila.
Titan je bil na ključni točki svojega razvoja. Potniki so že plačali akontacijo za potope, načrtovane za tisto leto. Preden so se te odprave začele, so se na Bahamih začeli testni potopi. Lochridge je želel, da Oceangate te načrte odloži.
»Pripravil sem poročilo in ga poslal vsem direktorjem v podjetju.« Naslednji dan so ga poklicali na sestanek z Rushem in več drugimi zaposlenimi v Oceangatu. Prepis dvournega sestanka, na katerem so prebrali podrobno poročilo, razkriva burno izmenjavo mnenj med Lochridgeem in Rushem.
Proti koncu sestanka Rush v odgovor na Lochridgeeve varnostne pomisleke reče: »Nimam želje po smrti. Imam prijazno vnukinjo. Bom v bližini. Razumem tovrstno tveganje in se ga lotevam z odprtimi očmi, saj mislim, da je to ena najvarnejših stvari, ki jih bom kadar koli storil.« Na Lochridgeevo presenečenje so ga takoj po tem sestanku odpustili.
Uprava ni storila ničesar
Vendar ga je Titan tako skrbel, da se je obrnil na ameriško upravo za varnost in zdravje pri delu (OSHA). Uprava mu je sporočila, da je njegov primer nujen, ker vključuje javno varnost, in da bo sam vključen v shemo zaščite žvižgačev, ki je namenjena zaščiti zaposlenih pred povračilnimi ukrepi delodajalcev, če prijavijo pomisleke glede varnosti na delovnem mestu. V okviru tega postopka je OSHA februarja 2018 posredovala Lochridgeeve pomisleke glede Titana ameriški obalni straži (USCG).
Vendar Lochridge pravi, da se je vse spremenilo po tem, ko je OSHA pisala Oceangatu, da začenja preiskavo. Marca je Oceangate od Lochridgea zahteval, naj umakne pritožbo zoper OSHA – in zahteval plačilo deset tisoč dolarjev za sodne stroške. Lochridge je to zavrnil. Nato je Oceangate julija 2018 tožil Lochridgea in njegovo ženo zaradi kršitve pogodbe, zlorabe poslovnih skrivnosti, goljufije in kraje. Naslednji mesec je Lochridge vložil tožbo zaradi neupravičene odpovedi.
Lochridge vztraja, da je bila ameriška uprava za varnost in zdravje pri delu ves čas postopka počasna in ga ni zaščitila pred nenehnimi povračilnimi ukrepi Oceangata. »Vso dokumentacijo sem posredoval tej upravi, vsakih nekaj tednov sem bil z njo na telefonu,« je dejal. »A storili niso ničesar.«
Popolnoma izčrpana umaknila tožbo
Decembra 2018 sta David Lochridge in njegova žena Carole pod vedno večjim pritiskom odvetnikov podjetja Oceangate sprejela odločitev, da umakneta tožbo. »S Carole sva storila vse, kar je bilo fizično mogoče. Prišla sva do točke, ko sva bila popolnoma izčrpana … Ničesar več nisva mogla narediti. Strli so naju,« je dejal.
Oceangate je medtem nadaljeval načrte za dosego Titanika. V letih 2018 in 2019 je prototip podmornice opravil prve testne potope na Bahamih – tudi enega, ki ga je upravljal Stockton Rush in pri katerem so dosegli globino 3939 metrov.
Pozneje je bila v ogljikovem trupu podmornice odkrita razpoka. Leta 2020 so poškodovani trup zamenjali z novim – tako je nastala druga različica Titana. Posnetki z ladje so kasneje ujeli zvok implozije podmornice Titan. Direktor podjetja pa je varnostna opozorila zavrnil kot »neutemeljene krike«.
Usodni potop
Leta 2021 je podjetje začelo prevažati potnike do Titanika. V naslednjih dveh poletjih so opravili 13 potopov do slavne razbitine. Toda junija 2023 je podmornica izginila s petimi ljudmi na krovu – med njimi je bil tudi Stockton Rush. Po več dneh iskanja so na dnu oceana našli razbitine podmornice.
Na javnih zaslišanjih ameriške obalne straže (USCG), ki so potekala lani, je Lochridge ostro kritiziral delovanje OSHA. »Prepričan sem, da če bi OSHA resno obravnavala moje pomisleke, ki sem jih večkrat izrazil, bi se tej tragediji lahko izognili.«
V odzivu na obtožbe Lochridgea je tiskovni predstavnik OSHA pojasnil, da njihov program zaščite žvižgačev omejeno ščiti posameznike pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. Dejal je, da je njihova preiskava »sledila običajnemu postopku in časovnici primera povračilnih ukrepov«.
OSHA je poudarila, da ne obravnava vsebinskih očitkov žvižgačev glede javne varnosti, temveč jih posreduje pristojnim agencijam – v tem primeru ameriški obalni straži. Poročilo ameriške obalne straže o nesreči se z Lochridgeem strinja in ugotavlja, da je bila počasna obravnava primera uprave OSHA zamujena priložnost za zgodnje ukrepanje države.
Podjetje Oceangate je sporočilo, da je po nesreči trajno prekinilo poslovanje in usmerilo vse vire v sodelovanje s preiskavo.
