1. Vrh EU-zahodni Balkan
Oktobra 2021 se je na Brdu pri Kranju zbralo 33 predsednikov držav oziroma vlad in še deset visokih predstavnikov mednarodnih organizacij, ki so se udeležili vrha EU-zahodni Balkan. To je bil osrednji dogodek tedanjega predsedovanja Slovenije Svetu EU. Po številu voditeljev je bil to največji multilateralni dogodek na slovenskih tleh. Gostitelj je bil tedanji premier Janez Janša, med gosti so bili nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron, španski premier Pedro Sanchez, avstrijski kancler Sebastian Kurz, nizozemski premier Mark Rutte in vsi drugi voditelji držav članic in držav zahodnega Balkana ter tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel, ki je vodil zasedanje.
2. Srečanje Bush-Putin
Prav tako na Brdu pri Kranju je 16. junija 2001 potekalo globalno najodmevnejše srečanje na tleh Slovenije doslej, čeprav sta bila udeleženca samo dva. Takrat sta se prvič srečala novi ameriški predsednik George W. Bush in tedaj tudi relativno novi predsednik Rusije Vladimir Putin. Slovenija je gostila srečanje po zaslugi tihe diplomacije tedanjega premierja Janeza Drnovška, bržkone pa tudi zato, ker še ni bila članica zveze Nato, saj je v prvem krogu širitve leta 1999 vanjo še niso povabili.
Srečanje je pozorno spremljala vsa zainteresirana svetovna javnost, Busheve besede o Putinu s tiskovne konference na Brdu pri Kranju pa še danes pogosto citirajo, ko je govor o ruskem predsedniku: »Pogledal sem ga v oči in se mi je zdel zelo neposreden ter vreden zaupanja. Zelo dober pogovor sva imela. Začutil sem njegovo dušo.«
3. Srečanje srednjeevropskih predsednikov
Konec maja in v začetku junija 2002 sta Brdo pri Kranju in Bled gostila srečanje predsednikov šestnajstih srednjeevropskih držav. To je bilo dotlej največje multilateralno srečanje na slovenskih tleh, toliko predsednikov držav naenkrat pa se v Sloveniji potlej ni zbralo nikoli več.
Osrednja tema srečanja, ki ga je gostil predsednik Milan Kučan, je bila vloga srednje Evrope v združujoči Evropi. Tisto je bil pač čas, ko se je Evropska unija pripravljala na svojo veliko širitev dve leti kasneje s sprejemom desetih novih članic. Slovenija je srečanje srednjeevropskih predsednikov sicer prvič gostila leta 1997 v Piranu in Portorožu, ko se jih je zbralo osem.
4. Vrh EU-ZDA
George W. Bush je po srečanju s Putinom ob začetku svojega mandata v Slovenijo prišel še enkrat – ko se mu je mandat počasi že iztekal. Slovenija je leta 2008 kot prva od novih članic predsedovala Evropski uniji, v tej vlogi pa ji je pripadla tudi organizacija vrha Evropska unija-Združene države. To je bil tudi najpomembnejši dogodek predsedovanja. Evropsko unijo sta na vrhu zastopala predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša (vrh je potekal še pred lizbonsko pogodbo, ki je uvedla stalno funkcijo predsednika evropskega sveta).
Pogovori na Brdu pri Kranju niso prinesli nič bistveno novega, bolj so predstavljali počasno slovo Evrope od Busha, ki se mu je iztekal mandat in s katerim se je najbolj zaradi vojne v Iraku v odnosih veliko iskrilo. Bush je ob odhodu dejal, da je Slovenija košček nebes in da se bo vrnil kot turist. Ni znano, da bi to že storil.
5. Ministrsko zasedanje OVSE
Leta 2005 je Slovenija predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) s 55 državami članicami, decembra tega leta pa v Ljubljani gostila ministrsko zasedanje. Udeležilo se ga je približno 45 zunanjih ministrov, skupno pa 80 tujih delegacij, tudi iz partnerskih držav.
Med udeleženci je bil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je v nekih zelo drugačnih časih med kajenjem cigarete sproščeno klepetal z novinarji na ploščadi Gospodarskega razstavišča, med udeleženci je bil tudi južnokorejski zunanji minister Ban Ki Moon, kasnejši generalni sekretar Združenih narodov. Zasedanje je potekalo ob 30. obletnici obstoja OVSE oziroma njene predhodnice, Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je bila pomemben mehanizem zmanjševanja napetosti v času hladne vojne. Gostitelj zasedanja je bil zunanji minister Dimitrij Rupel.
