Evropska komisija se je ponovno znašla med kladivom in nakovalom. V sredo bo predstavila nove podnebne cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Takšne cilje (vsaj do leta 2035) morajo pred jesenskim podnebnim vrhom Združenih narodov COP30 v brazilskem Belemu sprejeti vse države. Iz komisije so že pred časom dali vedeti, da želijo za leto 2040 določiti cilj 90-odstotnega znižanja izpustov CO2 glede na leto 1990. Gre pa za vmesni cilj, saj hoče Evropa do leta 2050 postati prva ogljično nevtralna celina.
Vrnitev že uporabljenega pristopa
Do vmesnega cilja 90-odstotnega zmanjšanja CO2 do leta 2040 imajo nekatere države članice EU zadržke. Zato pa takšen ambiciozen premik podpirajo v znanstveni sferi in številnih nevladnih organizacijah, kjer pa nasprotujejo enemu od mogočih prijemov, s katerim bi članice lahko dosegle cilj. Evropska komisija bo po doslej znanih podatkih namreč v strategiji predlagala tudi sporen pristop, po katerem bi lahko države cilj zmanjšanja izpustov CO2 dosegle tudi z nakupom emisijskih kuponov v tujini. To pomeni, da bi EU financirala tudi projekte zmanjšanja toplogrednih plinov v tretjih državah, tako zagotovljeno zmanjšanje emisij pa bi si lahko integracija pripisala sebi v korist pri doseganju svojega podnebnega cilja. Temeljna filozofija takšnega pristopa je, da bi podjetja v Evropi s skromnejšimi vlaganji v boj proti podnebnim spremembam obdržala konkurenčnost na trgih.
Podoben pristop emisijskih kuponov iz tujine je EU pri izpolnjevanju podnebnih ciljev v preteklosti že uporabljala za doseganje ciljev iz Kjota, vendar se je evropska komisija leta 2021 odločila, da jih ukine in poskuša podnebne cilje doseči s svojimi ukrepi. Če bo ponovno uveden, načeloma ne bo v nasprotju s pariškim podnebnim sporazumom, ki omogoča mednarodno trgovanje z ogljikom.
Številne omahljivke
Komisija po doslej znanih podatkih – uradno bo podnebne cilje EU v sredo predstavil komisar za podnebje Woepke Hoekstra – načrtuje, da bi emisijske kupone spet uvedli po letu 2036, EU pa naj bi smela uporabiti le visokokakovostne dobropise s trga ogljičnih dobropisov in le za delno doseganje ciljev. Na takšen način bi do leta 2040 emisije toplogrednih plinov lahko zmanjšali za največ tri odstotke.
Takšnemu načinu delnega doseganja ciljev EU sicer pritrjujejo v Nemčiji, na Poljskem in Češkem. Vse tri države sodijo med omahljivke pri zastavljanju ambicioznih podnebnih ciljev in opozarjajo predvsem na posledice za gospodarstvo. Med previdne poleg Italije sodi tudi Francija, katere predsednik Emmanuel Macron opozarja, da za vrh COP30 v Belemu ne bo treba določiti podnebnega cilja do leta 2040, temveč do 2035.
K tako ambicioznemu cilju (od 90- do 95-odstotno zmanjšanje emisij) EU poziva njen znanstveni svetovalni odbor. V njem znanstveniki Evropsko unijo opominjajo, da je treba ohraniti zagon pri zmanjševanju negativnih podnebnih sprememb, in opozarjajo, da so se zaradi naraščajočih emisij toplogrednih plinov globalne temperature že dvignile za okoli 1,4 stopinje Celzija.
Podnebni predlog evropske komisije bo moral poleg mnogih skeptičnih držav članic potrditi še evropski parlament. Tam skupina Evropskih zelenih nasprotuje ponovnemu uvajanju emisijskih kuponov iz tujine. Napovedujejo iskanje potrebne večine, s katerim bi zavrnili sistem, ki se že v preteklosti ni izkazal ter državam daje možnost, da zgolj navidezno izpolnijo svoje zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
