Po skoraj letu dni protestov v Gruziji zaradi obsežnih nepravilnosti pri parlamentarnih volitvah, na katerih naj bi zmagala stranka Gruzijske sanje, je v prestolnici Tbilisi zavrelo. V soboto zvečer, na dan lokalnih volitev, se je tamkajšnji protest proti vladajoči stranki sprevrgel v poskus, da bi vdrli v predsedniško palačo. A je to poskušala le manjša skupina protestnikov, večina jih je obstala pred parlamentom in mirno protestirala naprej.
Premier Irakli Kobahidze je danes opozicijo in protestnike obtožil, da so poskušali izvesti državni udar, veleposlanika EU Pawla Herczynskega pa je pozval, naj se distancira od protestov. »Pristopili so k dejanjem, začeli so s poskusom strmoglavljenja, ki jim ni uspel, nato pa so se začeli oddaljevati od njega. Nihče se ne bo izognil odgovornosti. To vključuje tudi politično odgovornost,« je napovedal Kobahidze.
Protesti so potekali le nekaj ur pred zgodnjo napovedjo Gruzijskih sanj, da so na volitvah, ki sta jih bojkotirali dve glavni opozicijski zavezništvi strank, zmagali v vseh občinah. Osrednja volilna komisija je doslej objavila le predhodne rezultate volitev, po katerih Gruzijske sanje vodijo z dobrimi 80 odstotki glasov po vsej državi, medtem ko so opozicijske stranke prejele skupaj nekaj več kot 19 odstotkov glasov.
Lokalne volitve so bile ena ključnih prelomnic za dogajanje v Gruziji. Videli so jih namreč kot poskus, da Gruzijske sanje povsem utrdijo svojo oblast. Organizacija Amnesty International je denimo ocenila, da so lokalne volitve potekale v ozračju politične represije. »Opozicijski voditelji so zaprti, organizacije civilne družbe so tarča napadov, pravice ljudi do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja pa so zatrte,« so poudarili v Amnesty International.
Gruzijska policija je s solzivcem in vodnimi topovi razgnala demonstrante in pridržala pet aktivistov. Vdor v predsedniško palačo protestnikom ni uspel, čeprav so podrli ograjo in za kratek čas vstopili na območje pred stavbo. Predstavniki opozicije so medtem pozivali k mirni revoluciji proti vladi. Med njimi je bila tudi peta predsednica Gruzije Salome Zurabišvili, ki jo je lani po vprašljivih volitvah v gruzijskem parlamentu zamenjal Mihail Kavelašvili.
Opozicijsko gibanje v Gruziji je sicer v zadnjih mesecih izgubilo zagon. To je verjetno vsaj delno povezano tudi s tem, da vlada premočrtno nadaljuje svojo prorusko pot, na kateri je državo oddaljilo od proevropske usmerjenosti. Za zapahi je pristalo okoli 60 vplivnih politikov, nevladnikov in borcev za človekove pravice. Dolgotrajni protesti v državi niso prinesli sprememb. Nekdanji gruzijski predsednik Mihail Sakašvili, ki je za zapahi zaradi korupcije, pa je ocenil, da imajo sedaj ljudje na protestih zadnjo priložnost, da dosežejo svobodo v državi.
