Le dva dni po tem, ko je obljubil, da bo odpravil privilegije nekdanjih predsednikov vlad in ministrov, je to obljubo izpolnil. V ponedeljek zvečer je tako sporočil, da s 1. januarjem 2026 bistveno zmanjšuje privilegije nekdanjih članov vlad. To velja zlasti za nekdanje predsednike vlad, ki jih je kar 17, med njimi Laurent Fabius, ki je bil premier v letih 1984–1986. Doslej so imeli na stroške države za deset let tajnika, do konca življenja policijsko varovanje, avto in voznika. Vse to je vladni proračun na leto stalo 4,5 milijona evrov. Lecornu bo med drugim omejil policijsko varovanje le za primere, ko je to res nujno.
Pri bistvenem zmanjšanju privilegijev, ki so jih člani vlad imeli doslej, gre bolj za simbolični ukrep, s katerim poskuša Lecornu prepričati Francoze za zategovanje pasu. Francija ima namreč letos šestodstotni proračunski primanjkljaj in za velikanski francoski javni dolg plačuje vse višje obresti, zdaj že najvišje v EU. »Ne moremo zahtevati od Francozov, da zategujejo pas, če se temu tisti, ki so (bili) na čelu države, izogibajo,« je dejal v pogovoru z regijskimi časopisi.
Lecornuja v sredo čakajo izjemno pomembni pogovori s socialisti, brez katerih najbrž ne bo spravil skozi proračuna, zaradi česar bi po Michelu Barnieru, ki je bil premier tri mesece, in Françoisu Bayrouju, ki je vodil vlado devet mesecev, tudi sam moral zelo hitro odstopiti. Sicer ni treba, da socialisti podpirajo njegovo vlado, dovolj bi bilo, da ne glasujejo za nezaupnico.
Vendar socialisti kot pogoj za ta »pakt o nenapadanju« zahtevajo, da se velik proračunski primanjkljaj rešuje z večjim obdavčevanjem bogatih, Lecornu pa je že izjavil, da temu ni naklonjen, ker se boji zmanjšanja investicij. Brez podpore socialistov bi Lecornu lahko poskušal iskati pomoč pri Marine Le Pen in njeni skrajni desnici, ki pa ga najbrž ne bosta podprli, ker hočeta predčasne parlamentarne volitve.
Skratka, Lecornu se bo težko obdržal. Njegov padec pa bi pomenil zaostrovanje politične krize, saj je Lecornu že peti premier v dveh letih. Brez precedensa v peti republiki, ki je stara 65 let, bi bil tudi ponovni razpis predčasnih parlamentarnih volitev, saj so bile te že poleti 2024. Lecornujev neuspeh pri sprejemanju proračuna in posledično padec njegove vlade bi zamajala tudi položaj predsednika Macrona, ki bi bil lahko tako prisiljen celo k odstopu in razpisu predčasnih predsedniških volitev.
