Slabo leto dni po padcu režima Bašarja Al Asada bodo v Siriji v nedeljo izvedene prve parlamentarne volitve. To ne bodo klasične volitve, kjer bi smeli voliti vsi volilci. Volitve predstavnikov prvega prehodnega parlamenta, katerega naloga bo pripraviti novo ustavo države, bodo izvedene posredno. Dve tretjini od 210 poslancev novega parlamenta bo izvoljenih prek posebnih volilnih odborov, v katerih sedi okoli 6000 elektorjev. Preostalo tretjino bo imenoval sirski predsednik Ahmed Al Šara. Za poslanski sedež se poteguje 1700 kandidatov. Šara pojasnjuje, da drugačnih volitev v tej prvi fazi tranzicijskega procesa ni mogoče izvesti, ker številni Sirci v tujini po množičnem begu iz države med državljansko vojno ne posedujejo več osebnih dokumentov in so podatki o prebivalstvu pomanjkljivi.
Kako bo z vključenostjo vseh?
Posredni način izvolitve parlamenta je le ena izmed pomanjkljivosti prvega večjega preizkusa v tranzicijskem procesu Sirije. Prav tako se porajajo vprašanje o ustrezni vključenosti vseh delov družbe v novi parlament. Čeprav je zapisano, da bi morala biti petina parlamentarcev žensk, ni dorečeno, kako bo to doseženo. Tudi zastopanost etničnih in verskih manjšin ni zagotovljena. Tako bi se utegnilo zgoditi, da bodo volilni sveti izvolili večinoma sunitske moške. Al Šara bi moral potem delovati kot korektiv in med tistimi poslanci, ki jih lahko sam imenuje (tretjina vseh poslancev), mandate podeliti ženskam ter pripadnikom manjšin.
Problem Al Šare je tudi to, da volitve zaradi varnostnih pomislekov ne bodo izvedene na jugu Sirije v večinoma z druzi poseljeni provinci Suvajda ter v severnih kurdskih provincah Raka in Hasaka. Ti beli lisi, kjer bodo poslanska mesta za zdaj ostala nezapolnjena, sta dejansko največji varnostni izziv novega predsednika za ohranitev enotnosti Sirije.
Zapleti s Kurdi in druzi
Al Šari se zapleta pri vključevanju prokurdskih Sirskih demokratičnih sil (SDF) v redni sestav nove sirske vojske. Čeprav je bil dogovor o vključitvi teh sil načeloma z Damaskom že sklenjen, pa še ni uresničen. Nastajajo namreč razhajanja, kakšen bi bil status kurdskih sil v sirski vojski. SDF želijo avtonomno delovanje znotraj vojske, podobno kurdskim silam pešmerg v Iraku, medtem ko Al Šara zagovarja centralni nadzor vojske nad vsemi enotami.
Ob robu generalne skupščine OZN je sicer kazalo, da bi lahko Izrael in Sirija sklenila vsaj dogovor o deeskalaciji odnosov na jugu Sirije, kjer je izraelska vojska razširila svojo prisotnost onstran Golanske planote in se opredeljuje kot zaščitnik druzov. Špekuliralo se je celo, da bi bil lahko sklenjen dogovor o normalizaciji odnosov med Sirijo in Izraelom, ki pa bi moral po izraelskih zahtevah vključevati neoviran zračni koridor do Irana in privolitev sirske vlade, da ne bo razporedila svoje težke oborožitve južno od Damaska. Toda Al Šara vztraja pri ozemeljski suverenosti Sirije.
