"Želim prizanesti tistim, ki delajo. Zato sem se odločil, da prekličem načrtovano ukinitev dveh državnih praznikov," je Lecornu dejal v sobotnem intervjuju za več francoskih medijev, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.
"Moje razmišljanje je preprosto: ne želim niti nestabilnosti niti nepremičnosti," je še dejal novi francoski premier, ki ga je predsednik države Emmanuel Macron na položaj imenoval prejšnji teden, potem ko je Bayroujeva vlada padla zaradi nestrinjanj glede napovedanih proračunskih rezov.
Lecornu, ki je po prevzemu položaja napovedal korenite spremembe, se želi oddaljiti od nekaterih bolj spornih predlogov svojega predhodnika, med katere je spadala tudi ukinitev državnih praznikov, in poiskati alternativne načine za stabilizacijo francoskih javnih financ.
Naslednji teden bo pričel posvetovanja o decentralizaciji državne uprave, racionalizaciji delovanja vladnih služb in prenosu več pristojnosti na lokalne uprave.
Predlagal je tudi združitev ali ukinitev nekaterih vladnih organov in preklic nekaterih doživljenjskih privilegijev nekdanjih ministrov in vladnih uradnikov.
Proračunska kriza?
Francija, ki je drugo največje gospodarstvo v EU, se sooča z velikim javnofinančnim primankljajem, njen javni dolg pa je pri več kot 3400 milijardah evrov najvišji v EU in znaša približno 114 odstotkov BDP - slabše razmerje med evropskimi državami imata le Grčija in Italija.
Vseeno Francija vsaj na srednji rok nima težav s financiranjem javnega dolga. Predvsem za razliko od na primer Grčije v času dolžniške krize ni odvisna od dotoka tujega kapitala, da bi izravnala svojo trgovinsko bilanco.
Najtežji oreh za novo francosko vlado so predvsem visoki izdatki državnega poračuna za pokojnine, ki so v Franciji ene najbolj radodarnih v Evropi. Državno trošenje, ki gre v roke starejših od 65 let (pokojnine in zdravstvo za to populacijo) se je v Franciji od leta 2000 približno podvojilo. Zaradi relativno visokih plač je razpoložljivi dohodek starejših od 65 let v Franciji višji, kot pri delavno aktivni populaciji.
Politična kriza
Glede na to, da finančni položaj države ni dramatičen, je trenutna kriza predvsem politična. Ta vztraja vse od julija lani, ko je Macron po uspehu skrajne desnice na evropskih volitvah razpisal predčasne volitve. Te so francoski parlament privedle v brezizhoden položaj, saj ostaja razdeljen na tri politične bloke, ki ne morejo doseči dogovora. Najbolj očitno bi bilo zavezništvo med Macronovimi liberalci in levico, predvsem socialdemokrati, ki pa ga francoski predsednik vztrajno zavrača.
V Franciji ob tem potekajo protesti, ki so se prejšnji teden ponekod sprevrgli v izgrede. Za sredo je napovedana nova stavka, vendar so nekateri sindikati po padcu vlade svoj upor preložili na oktober. Lecornu si medtem prizadeva za umiritev razmer in svari, da je treba rešitve poiskati čim prej, saj bodo v nasprotnem primeru zaradi višjih stroškov zadolževanja trpela tako podjetja kot državljani.
