Ameriška agencija za carine in varovanje meje je opolnoči začela zaračunavati in pobirati prihodke od novih carin v višini do petdeset odstotkov, s katerimi želi predsednik Donald Trump zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj. Povprečne ameriške carine bodo znašale 20 odstotkov, kar je največ v zadnjem stoletju, je ocenil Atlantic Institute. Pred prihodom Trumpa so znašale v povprečju 2,5 odstotka.
Nove carinske stopnje veljajo za več kot 60 držav, ki od njihove aprilske napovedi niso dosegle trgovinskega dogovora z ZDA. Evropska unija ga je dosegla konec julija, osnova je 15-odstotna carinska stopnja za evropski izvoz v ZDA z več izjemami, evropskih protiukrepov ni. Vendar si Washington in Bruselj različno razlagata nekatere točke dogovora. Dosegle so ga tudi druge večje trgovinske partnerice ZDA, med njimi Japonska, Južna Koreja, Združeno kraljestvo, skupno pa sedem držav. Pristale so na najmanj 15-odstotne carine, le na Otoku si izpogajali 10-odstotne.
Najvišje carine so doletele Brazilijo, 50-odstotne, vendar je Trump te povezal z zahtevo po končanju kazenskega pregona svojega zaveznika, bivšega predsednika Jaira Bolsonara. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva pravi, da se zaenkrat ne misli pogovarjati s Trumpom. »Intuicija mi pravi, da se noče pogovarjati, in ne bom se poniževal,« je dejal za Reuters.
40-odstotne carine so doletele nekatere azijske države, 39-odstotne Švico, 35-odstotne Kanado, tudi zaradi napovedi priznanja Palestine, vendar bo večina kanadskega izvoza v ZDA iz njih izvzeta zaradi tristranskega sporazuma z Mehiko in ZDA. Indijski uvoz bo ocarinjen 25-odstotno, k čemur gre dodati še 25-odstotne carine, ki naj bi začele veljati 27. avgusta zaradi kupovanja ruske nafte. Premier Narendra Modi pravi, da Združenim državam ne bo popuščal. Vrsta držav sicer nadaljuje trgovinska pogajanja z Washingtonom. Tudi Kitajska, ki je iz novih carin izvzeta, saj je z ZDA po spomladanski trgovinski vojni dosegla začasno premirje in zamrznitev novih carin. To se izteče 12. avgusta.
»V ZDA bodo začele pritekati milijarde dolarjev, predvsem iz držav, ki so nas dolga leta izkoriščale in se smejale,« je na družbenem omrežju truth social z velikimi črkami zapisal Trump. Napoveduje še nove carine za določene sektorje, denimo za zdravila ali mikroprocesorje. Finančni minister Scott Bessent ocenjuje, da bi priliv iz naslova carin lahko znašal 300 milijard dolarjev (257 milijard evrov) na leto.
Ekonomisti pravijo, da se bodo posledice pokazale sčasoma. »Prišlo bo do prilagoditev v dobavnih verigah. Iskalo se bo novo ravnotežje. Cene bodo šle navzgor, a bo trajalo nekaj časa, da se to občutneje pokaže,« pravi William Reinsch iz Centra za strateške in mednarodne študije.
