Ukrajinska vojska se je s pomočjo brezpilotnikov zelo uspešno postavila po robu veliko večji in bolje opremljeni ruski vojski. Pri tem so bili Ukrajinci tako uspešni, da jim je v razmeroma kratkem času uspelo spremeniti zamisli o tem, kaj je v novih razmerah še smiselna vojaška oprema. Pod vprašajem so zlasti velike in pregrešno drage vojaške ladje, ki so velike tarče za poceni in majhne brezpilotnike. Zelo uspešno so medtem nove tehnologije v svoj način vojskovanja uvedli tudi Rusi, kar se kaže tudi že na bojišču.
Zlasti jim gre na roko uspešna odločitev, da postavijo lastno infrastrukturo za izdelovanje brezpilotnikov zunaj dosega ukrajinskih sil, denimo v Tatarstanu. To je podobna strategija, kot so jo Sovjeti uporabili med drugo svetovno vojno. Rusi naj bi mesečno izdelali kar 5000 dronov dolgega dosega.
Rusi so dolgo uporabljali zlasti iranske drone šahed, ki praktično nimajo zmogljivosti odločanja. Odkar so vzpostavili lastne zmogljivosti za sestavljanje dronov, pa so jih začeli nadgrajevati z omejenimi zmogljivostmi umetne inteligence, ki znajo na podlagi optičnih tipal identificirati prednostne tarče. To jim omogoča večjo uspešnost pri napadanju strateških ciljev. Kljub temu to ni glavni razlog za večji uspeh ruskih sil pri obstreljevanju Ukrajine.
Želijo preobremeniti obrambne zmogljivosti
Glavni razlog so vse bolj množični napadi. Danes ni nič čudnega, če ruske sile nad Ukrajino v enem napadu pošljejo cel roj, tudi po več sto dronov ob spremljavi raket. Mnogi droni so celo brez eksploziva in brez zmogljivejših čipov, ki bi jim omogočili odločanje. Služijo zgolj kot tarče, ki privlačijo omejene ukrajinske zmogljivosti zračne obrambe v upanju, da bi se tistih nekaj smrtonosnih dronov prebilo skozi preobremenjeno obrambo.
Ob preplavljenju bojišča z vse več brezpilotniki so Rusi pokazali tudi napredek pri razvoju dronov, ki so odporni proti motilcem signalov. Priklop brezpilotnika na optični kabel, ki omogoča nadzor tudi na območju motenja signala, ni novost, so pa ruski prototipi pokazali zavidljive zmogljivosti dosega. Nekateri eksperimentalni ruski droni, povezani z optičnim kablom, naj bi uspešno dosegli cilje tudi 40 kilometrov daleč. Ukrajinski ekvivalenti imajo običajen doseg okoli 15 kilometrov. Ukrajinske sile se za zdaj tolažijo, da je teh brezpilotnikov z dolgim dosegom, ki so hkrati odporni proti motilcem signala, malo. Vendar se z rastjo ruske proizvodnje na domačih tleh razmere na bojišču znajo še dodatno zaostriti.