Neformalni vrh voditeljev članic Evropske unije v Pragi se je končal s strinjanjem, da se za pomoč Ukrajini – tako civilno kot vojaško – nameni več denarja. Za začetek bo EU namenila še dve milijardi evrov makrofinančne pomoči, s čimer bo skupna pomoč za Ukrajino (brez 2,5 milijarde pomoči v obrambne namene) od začetka vojne znašala že 19 milijard evrov. Zagotovila za Ukrajino so sledila potem, ko se je evropskim voditeljem že drugi dan zapored po videopovezavi oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in jih pozval za več pomoči v orožju, predvsem sistemov zračne obrambe, s katerimi bi zaščitili ukrajinsko infrastrukturo. Nova zagotovila obrambne pomoči bodo tako sledila v prihodnjih tednih do rednega vrha Evropske unije.
Razprava o negativnih posledicah vojne na energetskem področju, kjer inflacijo že mesece poganjajo tudi visoke cene električne energije in zemeljskega plina, pa ni prinesla dokončnega dogovora, kako zamejiti cene zemeljskega plina. Še vedno se namreč države razlikujejo v pogledih, ali naj se uvede cenovna kapica na ves zemeljski plin ali zgolj na ruskega ter kako oblikovati cenovni model električne energije, v katerem ima veliko vlogo tudi zemeljski plin. Tudi na vrhu so razpravljali o možnosti izvzetja zemeljskega plina iz modela določanja električne energije, toda dogovora o tem še ni bilo.
Zbliževanja stališč
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo komisija do naslednjega vrha Evropske unije, ki bo potekal čez dva tedna, pripravila podrobnejše predloge za urejanje razmer na energetskem trgu. Kot je pojasnil italijanski premier Mario Draghi, naj bi ti predlogi vsebovali tako kratkoročne kot tudi dolgoročne ukrepe na področju redefiniranja cenovnega modela elektrike. »Pomikamo se proti skupnim rešitvam,« je po zasedanju ocenil Petr Fiala, premier Češke, ki trenutno predseduje Svetu EU.
Komisija se zavzema tudi za skupne nakupe zemeljskega plina vseh držav članic od prihodnje pomladi naprej, zato da bi v pogajanjih z dobavitelji lahko dosegli boljšo ceno. Tako kot glede instrumentov, s katerimi naj bi zajezili visoke cene energentov, tudi o tem vprašanju še ni strinjanja med članicami, a je predsednik evropskega sveta Charles Michel dejal, da se podpora članic za takšen ukrep povečuje. Po ocenah francoskega predsednika Emmanuela Macrona bo sicer zimska sezona prihodnje leto glede plinske oskrbe bolj problematična kot letošnja. Napovedal je, da bo EU okrepila pogovore z velikimi plinskimi dobavitelji, tudi v Aziji, prav tako naj bi vzpostavila mehanizme za finančno solidarnost med članicami za nakupe energentov.
