Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj odpotoval v Hirošimo na srečanje voditeljev skupine G7, v nasprotju s prvotnim programom pa poti ne bo nadaljeval na Papuo Novo Gvinejo in v Avstralijo. Razlog tiči v notranji politiki, saj doma še vedno potekajo za zdaj neuspešna pogajanja med republikanci in demokrati o dvigu zgornje meje javnega dolga, izostanek dogovora pa bi lahko prinesel resne ekonomske posledice za ZDA in tudi za svetovno ekonomijo. Časa za dogovor je po oceni finančne ministrice Janet Yellen še kakšna dva tedna. Bela hiša je očitno ocenila, da daljša odsotnost Bidna v tem času ne bi bila politično modra in da ima z odpovedjo obiska v roki še trditev, da z vztrajanjem pri svojih zahtevah republikanci škodijo ugledu Amerike v svetu.
Državni praznik, ki ga ne bo
Vrh G7 na Japonskem bo namenjen vrsti vprašanj, med glavnimi pa bodo vojna v Ukrajini in ameriške pobude za nadaljnje omejitve izvoza v Rusijo, kar pri večini članic ni naletelo na preveč posluha, okrepitev prizadevanj za preprečevanje širjenja jedrskega orožja ob vse bolj skrb zbujajočih trendih v svetu, kar bo glede na lokacijo še bolj izpostavljena tema, ter odnosi s Kitajsko. Tudi te teme kažejo, kako se je G7, ki ga poleg ZDA in Japonske sestavljajo še Kanada, Združeno kraljestvo, Italija, Francija in Nemčija ter dodatno EU, od začetka ruske agresije na Ukrajino iz bolj ekonomskega prelevil v pomemben politični forum zahoda.
Biden bi moral potem odpotovati najprej na Papuo Novo Gvinejo, kjer so za to priložnost celo razglasili praznik. Tam je bilo predvideno tudi srečanje z voditelji osemnajstih tihomorskih otoških držav kot nadaljevanje poglobljenega sodelovanja po lanskem vrhu. Ob prvem obisku kakšnega ameriškega predsednika v Port Moresbyju bi morali podpisati tudi sporazuma o vojaškem sodelovanju, ki bi odprla dostop ameriški mornarici do tamkajšnjih pristanišč. Odpoved sicer le triurnega obiska ne bo koristila ameriškim političnim delnicam v regiji, iz Pekinga pa že prihajajo ocene, da so ZDA nezanesljiv partner.
Potem bi moral ameriški predsednik v Avstralijo na vrh voditeljev skupine Quad (ZDA, Avstralija, Indija, Japonska). Tudi ta skupina je pod Bidnovo administracijo znatno bolj izpostavljena predvsem kot dejavnik omejevanja Kitajske; prijel se je je vzdevek azijski Nato. Biden se bo z ostalimi tremi voditelji srečal v Hirošimi, kjer bosta torej tudi indijski in avstralski premier Narendra Modi in Anthony Albanese.
Še dva vroča tedna
Bidnov argument sogovornikom za odsotnost je, da bi propad pogajanj doma lahko vplival na ves svet. ZDA so zgornjo mejo javnega dolga 31.381 milijard dolarjev dosegle januarja. Potem so sledili manevri finančnega ministrstva, ki so za nekaj mesecev preložili nesposobnost ZDA, da poravnajo obveznosti upnikom, ki pa lahko nastopi že 1. junija. Republikanci bi sicer pristali na dvig zgornje meje dolga, vendar v zameno zahtevajo varčevalne ukrepe pri demokratom ljubih programih. Biden se sprva ni hotel pogajati in je zahteval, da kongres zgolj dvigne zakonsko mejo zadolženosti. To se pričakovano ni zgodilo in politični dvoboj gre zdaj v končnico, kar glede javnega dolga ni prvič. Ob pogajanjih Bidna z republikanskim predsednikom predstavniškega doma kongresa Kevinom McCarthyjem je pričakovati veliko ostrih besed, a na koncu, morda pet pred dvanajsto, tudi dogovor, ker bi bile sicer posledice prehude.
