V pogodbo je vključeno tudi dolgoročno vzdrževanje plovil, kar je običajno pri takšnih orožarskih poslih in delno pojasnjuje visoko ceno.
Za primerjavo: britanska kraljeva mornarica, ki je naročila osem enakih fregat tipa 26, je pred tremi leti za drugo serijo petih ladij plačala nekaj več kot pet milijard evrov. Nakup predstavlja največji orožarski posel v zgodovini Norveške in obenem največjo takšno pogodbo s katerim koli britanskim podjetjem.
Premier Støre je pojasnil, da sta bili ključni dve vprašanji: »Kdo je naš največji strateški partner? Kdo dobavlja najboljše fregate?« Odgovor na obe vprašanji je bil očitno Združeno kraljestvo. Dodal je, da nakup pomeni »zgodovinsko krepitev obrambnega sodelovanja med našima državama«.
Fregate tipa 26
Fregate tipa 26 so med večjimi v svojem razredu: dolge so 150 metrov in v polni bojni konfiguraciji tehtajo okoli 8000 ton. Gre za specializirana plovila, namenjena predvsem boju proti podmornicam. Opremljene so z velikim protipodmorniškim helikopterjem, dvema sonarjema ter tehnologijo za zmanjševanje hrupa, saj ta ovira lastne senzorje pri iskanju podmornic.
Njihove protizračne zmogljivosti so sicer skromnejše od francoskih, nemških ali ameriških fregat, vendar niso namenjene zaščiti širših območij pred zračnimi napadi, ampak predvsem lastni obrambi. Zato niso primerne za naloge, kakršne trenutno opravljajo mornarice evropskih držav v Rdečem morju, kjer prestrezajo rakete in drone jemenskih hutijevcev.
Britanska kraljeva mornarica je prvotno načrtovala nakup 13 fregat, a je zaradi finančnih omejitev naročilo zmanjšala na osem. Te naj bi nadomestile fregate tipa 21, ki jim je življenjska doba potekla in so bile prav tako zasnovane za lov na podmornice v obdobju hladne vojne.
Tip 26 je velika uspešnica proizvajalca BAE Systems, saj sta se zanj odločili tudi mornarici Kanade in Avstralije. Ti državi bosta ladje sicer delno prilagodili svojim potrebam, medtem ko bodo norveške fregate izdelane na Škotskem ter skoraj povsem identične britanskim.
Tesno povezovanje med Londonom in Oslom
Tako kot v hladni vojni bo tudi naloga novih britanskih in norveških fregat predvsem lov na podmornice v Severnem morju v okviru širše zavezniške flote. Norveška je že napovedala, da želi mornarico čim tesneje prilagoditi sodelovanju z britansko: denimo, da senzorji ene ladje posredujejo podatke za orožne sisteme druge.
Norveška vlada je ob tem jasno nakazala, da bo glavno poslanstvo mornarice varovanje Severnega morja in sodelovanje z Natom. Mirovne misije daleč od doma, za katere so primernejše večnamenske fregate tipa fridtjof nansen, zato izgubljajo pomen.
Sodelovanje, na katero se je skliceval premier Støre, spominja na obdobje v drugi polovici hladne vojne, ko je bila britanska mornarica v okviru Nata odgovorna za nadzor Severnega morja med Norveško in Grenlandijo, kjer so plule sovjetske podmornice in ogrožale pomorske poti med Evropo in Severno Ameriko. Pri teh nalogah je pomembno vlogo igrala tudi norveška mornarica.
