Imunski sistem ima izjemno pomembno nalogo: prepoznati in uničiti škodljive vsiljivce, kot so bakterije, virusi in rakave celice. Vendar mora hkrati paziti, da ne napade lastnega telesa. To ravnovesje dosega s pomočjo različnih mehanizmov tolerančnosti. Eden izmed teh je centralna toleranca, ki se vzpostavi že med razvojem imunskih celic v timusu in kostnem mozgu, drugi pa je periferna imunska toleranca, ki deluje zunaj teh organov – v »periferiji« telesa, torej v tkivih in krvi.

FILE - A close-up view of a Nobel Prize medal at the National Institutes of Health (NIH) in Bethesda, Md., Tuesday, Dec. 8, 2020. (AP Photo/Jacquelyn Martin, File)

Prvo Nobelovo nagrado so podelili leta 1901. Foto: AP

Periferna toleranca skrbi za to, da se imunske celice, ki bi lahko napadle lastne beljakovine, ustavijo, utišajo ali uničijo, preden povzročijo škodo. Mehanizmi, ki omogočajo ta proces, vključujejo na primer delovanje regulatornih T-celic, izločanje posebnih signalov, ki zavirajo vnetje, in  odstranjevanje potencialno nevarnih limfocitov.

Odkritja nagrajenih znanstvenikov so prinesla globlje razumevanje teh procesov in odprla nove poti za zdravljenje avtoimunskih bolezni (kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis in sladkorna bolezen tipa 1), pa tudi za izboljšanje imunoterapije raka in presaditev organov.

Emil von Behring, prvi dobitnik Nobelove nagrade za medicino

Prvo nagrado za fiziologijo ali medicino je leta 1901 prejel Emil Adolf von Behring za svoje delo na področju serumske terapije, predvsem za uporabo pri zdravljenju davice. S tem je odprl novo pot v medicinski znanosti in zdravnikom dal učinkovito orožje proti smrtonosnim boleznim. Foto: Profimedia

Podelitve se nadaljujejo jutri

Jutri bo v Stockholmu sledila razglasitev dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za literaturo, zadnja, za ekonomijo, pa 13. oktobra.

Dobitnika najprestižnejše nagrade za mir pa bodo tradicionalno razglasili v petek v Oslu. Zanjo je letos nominiranih 338 posameznikov in organizacij. Kdo so, bo v skladu s pravili ostalo skrivnost še 50 let, vendar so nekateri predlagatelji že objavili, koga so nominirali.

Trump ima malo možnosti

Tako je znano, da je med njimi tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je prepričan, da si nagrado zasluži zaradi svojih mirovnih prizadevanj.

Poznavalci v Oslu medtem menijo, da ima predsednik ZDA za to le malo možnosti proti tistim, ki se z mirovnimi prizadevanji trudijo reševati pozabljene konflikte in probleme zunaj soja žarometov. V mnogih pogledih Trump tudi zastopa politike, ki so nasprotje idealov, ki jih uteleša Nobelova nagrada za mir, kot je obramba multilateralnega sodelovanja.

Nagrade bodo tako kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada letos prinaša ček v vrednosti okoli milijon evrov. Če bo dobitnikov več, se bo znesek med njimi razdelil.

Priporočamo