Laureati so z vrsto inovativnih poskusov pokazali, da lahko nenavadne lastnosti kvantnega sveta postanejo otipljive tudi v sistemu, ki je dovolj velik, da ga lahko držimo v roki. Njihov superprevodni električni sistem se je lahko premikal iz enega stanja v drugo, kot da bi “skočil skozi steno.” Prav tako so dokazali, da sistem absorbira in oddaja energijo v natančno določenih količinah, kar popolnoma ustreza napovedim kvantne mehanike.
Do zdaj so kvantni pojavi običajno veljali za mikrokozmos – za atome, elektrone ali fotone. Laureati so dokazali, da se lahko kvantni učinki pojavijo tudi v večjih sistemih. Takšne raziskave so pomembne, saj premoščajo vrzel med mikroskopskim kvantnim svetom in makroskopskim klasičnim svetom, ki ga poznamo iz vsakdanjega življenja.
Pomen za prihodnost tehnologije
Njihovo delo ni le temeljno raziskovalno, temveč ima tudi praktične implikacije:
- kvantno računalništvo: superprevodni krogi, ki prikazujejo kvantne pojave, so ključni gradniki za razvoj kvantnih računalnikov,
- kvantna merjenja in senzorji: takšni sistemi omogočajo izjemno natančne meritve in detekcijo,
- razumevanje prehoda med kvantnim in klasičnim svetom.
Odprli vrata kvantnemu svetu
S tem odkritjem so Clarke, Devoret in Martinis odprli vrata “otipljivemu kvantnemu svetu,” kjer se skrivnosti kvantne mehanike lahko neposredno opazujejo in nadzorujejo v napravah, ki jih lahko držimo v roki. To delo ne bo vplivalo le na teoretično fiziko, temveč bo oblikovalo tudi prihodnost kvantne tehnologije.
Lani sta ugledno nagrado za fiziko prejela ameriški znanstvenik John J. Hopfield in britansko-kanadski znanstvenik Geoffrey E. Hinton za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami.
Prvo nagrado podelili včeraj
Sezona razglasitve letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začela v ponedeljek z nagrajenci za medicino. Prejeli so jo ameriška znanstvenika Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter japonski znanstvenik Shimon Sakaguchi za odkritja v zvezi z mehanizmi, s katerimi se imunski sistem odzove na okužbe.
V sredo bodo razglasili nagrajenca za kemijo, v četrtek za literaturo, v petek za mir, zadnje, za ekonomijo, pa 13. oktobra.
Nagrade bodo tako kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada letos prinaša ček v vrednosti okoli milijon evrov. Če je dobitnikov več, se znesek razdeli med njimi.
