Skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) voditelja Gerta Wildersa je na nizozemskem političnem prizorišču od leta 2006, dane pa so ji napovedali daleč največji uspeh doslej z zmago na parlamentarnih volitvah in osvojitvijo 35 sedežev v 150-članskem parlamentu. Wildersa, ekstravagantno in kočljivo politično osebnost ostro desnih stališč z ekstravagantno pričesko, je podprlo 23 odstotkov volilcev, je pokazal rezultat vzporednih volitev, ki ga je takoj po zaprtju volišč ob deveti uri zvečer objavila javna radiotelevizijska korporacija NOS. Če rezultat drži, je PVV več kot podvojila število sedežev v parlamentu.
Ankete gre sicer vselej jemati s ščepcem soli. Če sinočnja, sicer sistematično izvedena na desetinah volišč, drži, je namreč postavila na laž prejšnje, ki so pred volitvami napovedovale tesno bitko štirih strank. Wildersu, ki posebej izstopa po kritikah islama in migracij ter je napovedal zapiranje mošej in prepoved Korana, pa zadnje čase merile upad podpore.
Ruttejev odhod hud udarec za vladajoče
V raziskavi NOS je na drugem mestu končala koalicija zelenih in socialdemokratske stranke PvdA, ki jo vodi nekdanji podpredsednik evropske komisije, zelo okoljevarstveno in socialno naravnani Frans Timmermans, Sloveniji poznan tudi kot zagovornik implementacije arbitražne odločbe o meji s Hrvaško. V parlamentu naj bi dobila 26 sedežev. V prvih odzivih so bili razočarani, ker so se nadejali zmage. Eden od njenih članov je dejal, da »ne morem verjeti, da je skoraj četrtina glasovala za stranko, ki nasprotuje našim ustavnim pravicam«.
Šele tretje mesto je na vzporednih volitvah pripadlo vladajoči sredinski stranki VVD, ki je dobila 23 sedežev (zdaj jih ima 34). S tem se kaže, kako hud udarec je zanjo odhod aktualnega premierja z najdaljšim stažem v zgodovini države Marka Rutteja iz nacionalne politike, ki ga je napovedal julija po izbruhu koalicijskega spora o migracijah. Stranko zdaj vodi Dilan Yesilgöz-Zegerius, ki je v državo v mladih letih prišla z družino iz Turčije.
Četrto mesto pa je na vzporednih volitvah pripadlo stranki Nova socialna pogodba (NSC), ki jo je šele avgusta ustanovil bivši krščanski demokrat Pieter Omtzigt. Dobila je dvajset sedežev.
Veliko strank v parlamentu
To so tudi vse štiri stranke, ki so jim ankete in analitiki napovedovali možnost zmage in glavne vloge v koalicijskih dogovarjanjih. V parlamentu pa jih bo še precej več, in sicer zaradi posebnosti nizozemskega sistema, kjer je volilni prag zelo nizek (odvisen je od udeležbe in je na zadnjih volitvah znašal manj kot 0,7 odstotka). Trenutno je denimo v parlamentu petnajst strank, od teh jih ima deset manj kot deset poslancev. Tudi ali predvsem to je razlog, da je Nizozemska postala znana po zelo dolgotrajnih sestavljanjih vlade, kar je po zadnjih volitvah pred dvema letoma trajalo več kot 270 dni.
