V sredo je v poljski zračni prostor priletelo najmanj 19 brezpilotnih letalnikov. Kot smo poročali, so brezpilotni letalniki, ki so prileteli, namenoma ali ne, med najcenejšimi in jih opisujejo kot »narejene iz pene in lesa ter glasne kot moped«.
»Bolje se moramo opremiti«
Nekateri analitiki ocenjujejo, da ukrep Nata ni bil tako učinkovit, kot so odzivi Ukrajine na podobne napade. Zavezništvo je namreč sestrelilo tri brezpilotnike, medtem ko ima Kijev po lastnih navedbah običajno stopnjo prestrezanja od 80 do 90 odstotkov.
Ulrike Franke, strokovnjakinja za drone pri evropskem svetu za zunanje odnose, ob tem izpostavlja, da obstaja neskladje med rusko nizkocenovno opremo in dragim vojaškim odzivom Nata, povzema Politico. »Kaj bomo storili, vsakič poslali leta F-16 in F-35? To ni vzdržno. Bolje se moramo opremiti,« je poudarila.
Po poročanju Politica je Nato za sestrelitev ruskih brezpilotnikov uporabil opremo, vredno več milijard evrov. V akciji so sodelovali nizozemska lovska letala lockheed martin F-35, italijansko nadzorno letalo in nemški sistem zračne obrambe patriot.
V Natu naj bi zdaj znova razmišljali o obrambnih ukrepih. Britanski obrambni minister John Healy je tako v sredo napovedal, da bo najvišje vojaške poveljnike vprašal, kako lahko London pomaga okrepiti Natovo zračno obrambo nad Poljsko. Pomoč je ponudila tudi Ukrajina.
»Poljska je zaprosila za nekaj podpore, vključno z nadaljnjim natančnim spremljanjem, večjim obveščevalnim nadzorom in povečano zračno obrambo,« je dejal predstavnik Nata.
Predrago orožje?
Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da ameriški sistemi zračne obrambe MIM-104 patriot in francosko-italijanski sistemi zračne obrambe SAMP/T, ki vsak stane po več sto milijonov evrov, niso smiselni za uporabo proti ruskim poceni brezpilotnim letalnikom. Ukrajina si namreč s takšno opremo ne more zares pomagati pri obrambi pred napadi ruskih brezpilotnih letalnikov, ki jih je lahko na stotine hkrati.
Dilema glede tega neskladja je bila tema pogovorov na četrtkovih pogovorih med generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem in evropskimi voditelji. Več udeležencev je izrazilo zaskrbljenost zaradi odziva na ruske brezpilotnike, saj da je Zahod premalo pripravljen.
Da ne gre za novo vprašanje, ampak nekaj, na kar nekateri že dolgo opozarjajo, pravi Charly Salonius-Pasternak, izvršni direktor možganskega trusta Nordic West Office s sedežem v Helsinkih. »Ali obstajajo boljši načini, kako zaznati in sestreliti veliko poceni dronov, ne da bi pri tem uporabili raketo v vrednosti več milijonov evrov? Seveda, vendar to ni nič novega,« je dejal. Kot pravi, nekatere države že razvijajo svoje orožje, a traja precej časa, da se izvedejo proračunske prilagoditve.
