Že dolgo opozarjamo, da se nam v Nemčiji dogaja deindustrializacija. Posledično so tudi manjše države, ki veliko sodelujejo z Nemčijo, vključno s Slovenijo, na podobnem vlaku. Vsak dan spremljamo novice o zmanjševanju proizvodnje in posledično o povečevanju uvoza od drugod. Evropska kemična industrija je v zadnjih dveh letih zmanjšala proizvodnjo za 23 odstotkov. Hkrati se nam rekordno povečuje uvoz, na primer iz Kitajske. Na tem zagotovo ni nič 'zelenega'. Naše študije in analize kažejo, da ima podoben izdelek zaradi dolge transportne poti desetkrat večji ogljični odtis.
Ne strinjam se z vizijo nekaterih, da lahko denimo energetsko situacijo v Sloveniji uredimo tako, da čez deset let ugasnemo Teš 6 in ga nadomestimo s sončnimi elektrarnami. Če želimo elektrificirati promet, hkrati pa še industrijo, bomo v Sloveniji in v Evropi potrebovali najmanj trikrat toliko elektrike, kot jo potrebujemo danes.
To je izziv, pred katerim smo, če res želimo narediti nekaj na področju zelenega prehoda in obdržati konkurenčnosti evropske industrije, ne pa zgolj zapirati tovarn ter uvažati izdelkov in izvažati odpadkov. Če želimo ta del predelovalne industrije, ki nam proizvaja cement, jeklo, steklo, papir, kemikalije ipd., ozeleniti, potrebujemo ogljično nevtralne tovarne, ki surovine pridobivajo z recikliranjem materialov. Za recikliranje pa spet potrebujemo veliko energije. Če želimo evropski industriji ponuditi možnost, vizijo za naslednje desetletje, je torej treba po mojem načrtovati vsaj trikratno povečanje proizvodnje elektrike. Če se želi celotna nemška kemična industrija elektrificirati, kar je v bistvu glede na cilje zelenega dogovora nujno, bi potrebovali približno toliko električne energije, kot jo danes proizvede celotna Nemčija. (N1.info)
