V načrtu je predvideno, da bo Nemčija prihodnje leto sklenila skoraj 83 milijard evrov vredne orožarske pogodbe. Seznam, pripravljen za proračunski odbor nemškega parlamenta, vključuje 154 večjih vojaških nabav med septembrom 2025 in decembrom 2026. Po nemški zakonodaji mora namreč parlament potrditi vsako pogodbo, vredno več kot 25 milijonov evrov. V teh dokumentih pa se ameriški projekti pojavijo le redko, navaja Politico.
Edina večja posla z ameriškimi izvajalci sta približno 150 milijonov evrov za torpede, povezane z letali boeing P-8A, ter približno 5,1 milijarde evrov za protiletalske rakete in izstrelitvene sisteme raytheon MIM-104 patriot.
Če prištejemo še druge nakupe pri Američanih, denimo raket AMRAAM in ESSM ter radijskih paketov, je skupna vrednost približno 6,8 milijarde evrov, kar je okoli osem odstotkov nemškega načrta. Večina sredstev bo tako šla evropskim podjetjem.
Nemčija je bila dober kupec. Do zdaj
V zadnjih letih je Nemčija veljala za enega največjih kupcev ameriške obrambne industrije. Po podatkih ameriške vlade je Berlin med letoma 2020 in 2024 sklenil za več kot 17 milijard dolarjev tujih vojaških prodaj, pri čemer je leta 2023 dosegel rekordnih 13,9 milijarde dolarjev. To je odražalo povečano povpraševanje po ruski invaziji na Ukrajino.
V tem času je Nemčija postala eden glavnih svetovnih trgov za ameriške izvoznike orožja, ob Poljski in Japonski. Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave so evropske članice Nata med letoma 2020 in 2024 kar 64 odstotkov svojega orožja kupile v ZDA.
Trumpove želje se ne uresničujejo
Po sklenitvi trgovinskega dogovora s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen julija letos je Trump napovedal, da bo EU kupila »ogromne količine« ameriškega orožja v vrednosti »stotin milijard«. V tem slogu je bila tudi skupna izjava obeh voditeljev.
Toda obrambnih izdatkov v Evropi ne določa Bruselj, temveč nacionalne vlade. V Berlinu številke kažejo drugačno sliko.
Najdražji posamezni projekt je program fregat F-127, ki ga razvija nemški ladjedelniški velikan TKMS. Za obravnavo v proračunskem odboru je predviden junija 2026, ocenjena vrednost pa znaša 26 milijard evrov. Novi vojaški ladji naj bi zagotavljali dolgotrajno protizračno in protiraketno obrambo mornarici.
Drug pomemben steber je peti sklop bojnih letal eurofighter, ki jih izdelujejo Airbus, BAE Systems in Leonardo. Oktobra 2025 bodo za nova letala namenjene štiri milijarde evrov, za nadgradnjo radarjev pa še 1,9 milijarde. Skupaj z dodatnimi vlaganji v sisteme elektronskega bojevanja in avioniko načrt kaže, da se Berlin še bolj opira na obstoječo evropsko floto lovcev, da bi premostil zamude pri težavno razvijajočem se programu FCAS (Future Combat Air System), ki ga gradijo Nemčija, Francija in Španija.
V ospredju je tudi kopenska vojska. Oktobra je načrtovanih več kot 3,4 milijarde evrov za dodatna oklepna vozila boxer, ki jih izdelujeta Rheinmetall in KNDS, ter 3,8 milijarde evrov za novega lovca na tanke.
Poudarek na protizračni obrambi
Politično občutljivi projekti vključujejo modernizacijo križarskih raket taurus v vrednosti 2,3 milijarde evrov, predvideno za potrditev decembra. Nemški kancler Friedrich Merz je pod pritiskom Kijeva, da jih dobavi Ukrajini, a se dosedanje vlade za to niso odločile.
Velik poudarek je tudi na protizračni obrambi. Načrt vključuje več kot 300 milijonov evrov za dodatne nemške enote IRIS-T SLM, 755 milijonov za ladijsko izstreljene rakete in 490 milijonov za nove rakete kratkega dosega.
Med bolj zapletenimi projekti je Eurodron, za katerega je predvidenih 196 milijonov evrov, za razvoj sistema »zaznaj in se izogni« – nujen pogoj za varno letenje v evropskem zračnem prostoru. Program, ki ga vodijo Airbus, Dassault in Leonardo, spremljajo zamude in naraščajoči stroški, a Berlin ga v tem proračunskem ciklu vseeno financira, še piše Politico.
