Najnižja rodnost je bila zabeležena v Berlinu z zgolj 1,21 otroka na žensko. Najvišjo rodnost pa so imeli v Spodnji Saški z 1,42 otroka. Medtem ko so ženske v zahodnih zveznih deželah rodile povprečno 1,38 otroka, je bila ta številka na vzhodu nižja – 1,27. Največji padec so zabeležili v Turingiji, kjer je rodnost upadla za sedem odstotkov, najmanjšega pa v Baden-Württembergu (minus en odstotek).
Zelo izrazit padec so zabeležili tudi med ženskami z nemškim državljanstvom – povprečna rodnost je znašala le še 1,23 otroka, kar je skoraj enako kot leta 1996 (1,22). A tudi tukaj se je tempo padanja nekoliko upočasnil. Za primerjavo: ženske s tujim državljanstvom so imele povprečno 1,84 otroka, kar je sicer dva odstotka manj kot leto prej. Rodnost tujk sicer od leta 2017 stalno upada.
Trend pa ni omejen le na Nemčijo. Statistike kažejo, da rodnost pada tudi drugod po Evropski uniji. Leta 2023 je povprečna stopnja rodnosti v EU znašala 1,38 otroka na žensko – desetletje prej je bila ta številka še 1,51.
Zmanjševanje rodnosti pomeni dolgoročne izzive za demografijo, trg dela in pokojninske sisteme. Politične razprave o ukrepih za podporo družinam in spodbujanje rojstev se bodo najverjetneje še okrepile.
