Medtem ko so predstavniki vladajoče koalicije socialdemokratov, zelenih in liberalcev prepričani, da delajo dobro, večina Nemcev s sedanjo vlado, kot kaže javnomnenjska raziskava inštituta Civey, ki jo je objavil nemški tednik Spiegel, ni zadovoljna. Tako meni kar 61 odstotkov vprašanih, 45 odstotkov jih delo vlade ocenjuje celo kot »zelo slabo«. Takšni oceni nasprotuje le 29 odstotkov vprašanih, ki so s politiko vladajoče koalicije zadovoljni.
Najbolj razočarani so nad delom Scholzevega kabineta na vzhodu države, v deželi Saška Anhalt je z vlado zadovoljnih le 12 odstotkov vprašanih. Toda tudi v deželi Schleswig Holstein, katere prebivalci veljajo za ene najbolj zadovoljnih v državi, je politika očitno posebno poglavje. Z delom semaforske koalicije je v tej deželi zadovoljnih le 35 odstotkov vprašanih. Najslabše pa je na Saškem, tam je kar 80 odstotkov vprašanih prepričanih, da vlada v Berlinu dela slabo.
Kot je pričakovati, so najmanj zagovoljni z delom vladajoče koalicije tisti, ki so na volitvah volili opozicijske stranke, tako denimo krščansko unijo. Toda besni nad tem, kam se obrača politika v Berlinu, so tudi volilci Levice in Alternative za Nemčijo. Celo tisti, ki so lani jeseni volili eno od vladajočih strank, so nad delom njihovih predstavnikov na čelu države bolj kot ne razočarani. Zanimivo je, da je nezadovoljstvo največje prav pri volilcih liberalcev (FDP), 73 odstotkov jih meni, da vlada dela slabo, le 15 odstotkov jih je zadovoljnih. Zanimivo zato, ker se v Berlinu širi vtis, da liberalcih pri odločitvah vlade uspejo močneje uveljaviti svoj vpliv, kot pa bi jim to pripisali na osnovi rezultata doseženega na volitvah. Tudi če naštejemo nekaj odločitev zaradi katerih trenutna vlada žanje največ kritike, je pod njimi moč prepoznati podpis liberalcev.
Vlada ne loči med premožnimi in revnimi
Tako je Nemški svet ekonomskih strokovnjakov sredi novembra še posebej opozoril na napačno politiko vlade, ki je pri ukrepih za omilitev energetske krize olajšave razdelila med vse prebivalce, premožne in revne, namesto, da bi priskočila na pomoč le socialno šibkim in s tem zmanjšala tudi možnost podžiganja inflacije. Iz približno 400 strani poročila, ki ga je sestavilo »pet gospodarskih modrecev« je moč razbrati tudi njihove predloge, ki kažejo na to, da bi morala vlada po njihovem mnenju v času energetske krize in ob grožnji recesije močneje obremeniti tiste z višjimi prihodki. Hkrati so se strokovnjaki zavzeli za to, da bi jedrske elektrarne, ki so trenutno v Nemčiji še v obratovanju ostale v sistemu vse do konca energetske krize in ne le do spomladi leta 2023, kot je nedavno na predlog vlade sprejel nemški parlament.
Nezadovoljstvo nad vlado se kaže tudi v anketah o tem, koga bi vprašani volili, če bi bile volitve naslednjo nedeljo. V tem primeru bi 28 odstotkov vprašanih obkrožilo krščansko demokratsko unijo ali krščansko socialno unijo, na drugem mestu bi bili zeleni z 21 odstotki glasov, socialdemokrati pa bi uspeli prepričati le 19 odstotkov vprašanih. Na lanskih volitvah je bil njihov rezultat za skoraj 7 odstotnih točk boljši.
