Uribe je bil spoznan za krivega v dveh od treh točk obtožnice. Ta je vključevala obtožbe o vplivanju na priče, postopkovnih goljufijah in podkupovanju. Slednja je bila sicer kasneje umaknjena, poročajo tuje tiskovne agencije.
Paravojaške enote, na katere je vplival nekdanji predsednik Uribe, so bile aktivne v državljanski vojni v Kolumbiji. Kljub mirovnemu sporazumu iz leta 2016 v državi periodično še vedno prihaja do spopadov med oboroženimi skupinami.
Sodba še ni pravnomočna, odvetniki nekdanjega predsednika so napovedali pritožbo. Kazen bi mu sicer morali izreči v petek. Grozi mu od osem do 12 let zapora, vendar bi kazen utegnil odslužiti v hišnem priporu.
73-letni Uribe, ki je predsedniški položaj zasedal med letoma 2002 in 2010, se je s tem pridružil vrsti voditeljev latinskoameriških držav, ki so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj. Med njimi so tudi nekdanja argentinska predsednica Cristina Kirchner, aktualni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva in nekdanji ekvadorski predsednik Rafael Correa.
Na sodbo se je kritično odzval ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki meni, da so sodniki izrabili kolumbijski sodni sistem. "Edini zločin nekdanjega kolumbijskega predsednika Uribeja je, da se je neusmiljeno boril in branil svojo domovino," je zapisal na omrežju X.
Aktualni kolumbijski predsednik Gustavo Petro pa je v odzivu poudaril, da je kolumbijsko sodstvo neodvisno in da obtožb o nasprotnem ne bodo tolerirali.
