Nad Baltikom se zračni prostor Nata in Rusije res nevarno približata in to je dandanes epicenter napetosti na evropskem nebu. Tako so, kot mediji poročajo te dni, prejšnji teden piloti italijanskih zračnih sil, stacionirani v Estoniji, med rutinsko misijo naleteli na prizor, ki ga tudi najbolj izkušeni letalski opazovalci le redko vidijo v živo.
Sredi formacije ruskih vojaških letal ni bil običajen bombnik ali lovec, temveč relikt sovjetske dobe z nenavadnim, skoraj zloveščim videzom: sijoče črno letalo z ozkim trupom in koničastim nosom, znano v obveščevalnih krogih kot Črni biser.
Incident, ki ga je potrdilo poveljstvo zračnih sil Nata, je redek vpogled v logistično drobovje ruske vojaške mašinerije in je bržkone del nepretrgane igre mačke z mišjo, ki se dogaja na vzhodnem krilu Nata.
Duh iz hladne vojne
Letalo, ki so ga prestregli italijanski lovci eurofighter typhoon, je bilo identificirano kot tupoljev Tu-134A-4 z registrsko oznako RF-12041. Za nepoznavalca bi lahko delovalo kot starinsko potniško letalo, toda njegova zgodovina in namen sta strogo vojaška.
Izvorno je bila ta različica, znana kot Tu-134UBL, zasnovana na vrhuncu hladne vojne s specifičnim namenom: usposabljanje pilotov za strateške jedrske bombnike. Njegov podaljšan nos in radarski sistem sta identična tistim na nadzvočnem bombniku Tu-22M3 in strateškem bombniku Tu-160. To je omogočalo sovjetskim pilotom, da so vadili pristajanje in navigacijo v cenejšem letalu, preden so sedli v pilotske kabine najsmrtonosnejših strojev.
Danes Črni biser ne služi več zgolj šolanju. Zaradi svoje zanesljivosti in predelane notranjosti je postal leteča limuzina za najvišje poveljnike ruske mornarice in generalštaba. Njegova prisotnost v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltikom skoraj zagotovo pomeni premik visokih častnikov med Sankt Peterburgom in Kaliningradom, rusko močno oboroženo eksklavo, stisnjeno med Poljsko in Litvo.
Srečanje v zraku
Po navedbah Nata prestrezanje ni bilo osamljen dogodek, temveč del serije manevrov v bližini estonske meje. Italijanski eurofighterji, ki so v bazo Ämari prispeli konec septembra v okviru misije patruljiranja na nebu, so se dvignili v zrak, ko so radarji zaznali skupino letal, ki niso oddajala identifikacijskih signalov in niso komunicirala s civilno kontrolo zračnega prometa.
Poleg črnega tupoljeva so Natovi piloti identificirali in fotografirali še dva lovca suhoj Su-30 mornariškega letalstva in taktični bombnik suhoj Su-24. Prisotnost težkih lovcev Su-30 kot spremstva potrjuje tezo, da je bil tovor v tupoljevu visoke vrednosti – najverjetneje admirali ali generali, ki nadzorujejo operacije baltske flote.
Ne gre zgolj za vprašanje kršitve zračnega prostora, pač pa za demonstracijo prisotnosti. Rusi vedo, da jih vidijo. Uporaba tako prepoznavnega letala, kot je Črni biser, je skorajda namerno razkazovanje. Je tako, kot če bi se na bojišče pripeljali z rolls-royceom.
Strateška šahovnica
Čeprav so prestrezanja nad Baltikom postala skoraj vsakdanja – regija je ta trenutek ena najbolj militariziranih con v Evropi – je pojav tega letala izjemno redek.
Po dostopnih podatkih in analizah odprtih virov naj bi bila operativna le še dva primerka te črne različice. Nazadnje je bilo podobno letalo v tem sektorju opaženo februarja 2020, ko so ga prestregli belgijski lovci F-16.
Pot, po kateri je letel Črni biser, je klasična logistična arterija ruske vojske. Ker so zračni prostori baltskih držav za ruska letala zaprti, morajo ta leteti skozi ozek koridor mednarodnega zračnega prostora nad Baltskim morjem. Vsako odstopanje od te poti sproži alarm v Natovih operativnih centrih v Nemčiji in Španiji.
Običajno na tej poti prevladujejo transportna letala Il-76 ali izvidniška letala Il-20. Pojav VIP-letala pa odpira tudi vprašanja o dogajanju v Kaliningradu. Ali Moskva tam krepi poveljniško strukturo? Ali pa gre za inšpekcijske preglede v luči napetosti s sosednjo Poljsko?
